Domov - Spletni svetovalec - Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

1. Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga upravljajo naložbeni strokovnjaki družbe za upravljanje.
Pravne in fizične osebe naložijo svoj denar na račun vzajemnega sklada. S tako zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji: domače in tuje delnice, obveznice, zakladne menice in drugi vrednostni papirji.

2. Kaj je krovni sklad?

Bistvena lastnost krovnega sklada je, da je sestavljen iz več podskladov. Za posamezni podsklad ne veljajo ločena pravila upravljanja, temveč so posebnosti posameznih podskladov določene v pravilih upravljanja krovnega sklada. Preoblikovanje v podsklade ne vpliva na vrednost enote premoženja in ne na vplačila investicijskih kuponov. Vzajemni skladi, ki so se preoblikovali v podsklade Krovnega sklada PSP, ohranjajo dosedanjo naložbeno politiko in stopnjo tveganja.

3. Katere prednosti prinašajo krovni skladi svojim vlagateljem?

Za naše vlagatelje je glavna prednost krovnega sklada neobdavčen prehod med podskladi v okviru Krovnega sklada PSP. Do ustanovitve krovnega sklada, se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se bo plačal ob končni prodaji enot premoženja podsklada.

Krovni skladi s svojo fleksibilnostjo prinašajo določene prednosti predvsem v kriznih časih. Naš portfelj lahko tako prilagodimo dogajanju na borznih trgih in naložena sredstva, po potrebi, prenesemo iz tveganih delniških podskladov v manj tvegane obvezniške podsklade.

Prednost ustanovitve krovnega sklada vidimo tudi v možnosti poenostavljenega ustanavljanja novih podskladov in tako v večji izbiri podskladov z različno naložbeno politiko. Vsak vlagatelj si lahko izbere več podskladov z različno naložbeno politiko in tako razporedi tveganje, ki ga je pripravljen sprejeti.

4. Kaj je družba za upravljanje (DZU)?

Družba za upravljanje (DZU) je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. DZU upravlja vzajemne sklade in investicijske družbe. Za svoje storitve je upravičena do upravljalske provizije.

5. Katere so prednosti varčevanja v vzajemnih skladih?

Prednosti varčevanja v vzajemnih skladih:

Ker sredstva niso vezana, jih lahko dvignete kadarkoli.
Varčujete lahko po svojih zmožnostih.
Za varnost premoženja je dobro poskrbljeno: sredstva so razpršeno naložena v različne vrednostne papirje.
Vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki.
Vlagatelj lahko vsak trenutek izračuna vrednost svoje vloge.

6. Komu je namenjeno varčevanje v vzajemnih skladih?

Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želite sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi, temveč to prepuščate strokovnjakom.

7. Kam vzajemni sklad investira denar svojih vlagateljev?

Denar svojih vlagateljev vzajemni sklad nalaga v domače in tuje vrednostne papirje ter bančne depozite. Naložbena politika (in s tem tudi pričakovana stopnja tveganja) vsakega vzajemnega sklada je natančno določena v njegovem prospektu in pravilih.

8. Kakšna je varnost naložbe v vzajemne sklade?

Sredstva, naložena v vzajemni sklad, so varna. Naložena so v različne naložbe in prav razpršitev sredstev v različne vrednostne papirje zmanjšuje tveganje vlagatelja. Poslovanje družb za upravljanje nadzirajo Agencija za trg vrednostnih papirjev, banka skrbnica vzajemnega sklada ter neodvisni revizorji.

9. Kaj je VEP (vrednost enote premoženja) in kako se izračuna?

Vrednost enote premoženja (VEP) ali vrednost točke izračunamo tako, da delimo čisto vrednost sredstev sklada na ta dan s številom vseh enot v obtoku na isti dan. Èista vrednost sredstev sklada na določen dan je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada na ta dan.

10. Kako se deli ustvarjeni dobiček vzajemnih skladov?

Čisti dobiček, ki ga ustvari vzajemni sklad, se dnevno pripisuje k VEP. Vlagatelj ustvarjeni dobiček realizira ob prodaji investicijskega kupona v obliki kapitalskega dobička zaradi povečanega VEP vzajemnega sklada.

11. Kateri podsklad izbrati - PSP PIKA - obvezniški, PSP ŽIVA - delniški, PSP MODRA LINIJA - delniški ali PS OPTIMA - sklad skladov?

Podsklad PSP PIKA - obvezniški ima konservativno investicijsko politiko. Obdobje nalaganja v PSP PIKO - obvezniški je lahko relativno kratko, priporočamo od 3 do 5 let.

Podsklada PSP ŽIVA - delniški in PSP MODRA LINIJA - delniški sta podsklada Krovnega sklada PSP in sta glede na pričakovano višino donosa bolj tvegani naložbi. Vrednost VEP delniških skladov v povprečju bolj niha, a praviloma dolgoročno prinašajo večje donose. Priporočljiva doba nalaganja v PSP ŽIVO - delniški in PS MODRO LINIJO je od 5 do 7 let.

PSP OPTIMA - sklad skladov je podsklad Krovnega sklada PSP, katerega naložbe so usmerjene predvsem v tiste ciljne investicijske sklade, ki nalagajo pretežno v lastniške vrednostne papirje, kar za vlagatelja pomeni prevzemanje višjega tveganja ob pričakovanih višjih donosih. Priporočljiva doba nalaganja v PSP OPTIMO - sklad skladov je najmanj 5 let.

Z razporeditvijo sredstev med PSP PIKO - obvezniški, PSP ŽIVO - delniški, PSP MODRO LINIJO - delniški in PSP OPTIMO - sklad skladov, ki imajo različno naložbeno politiko, si lahko sami izbirate stopnjo tveganja, ki vam najbolj ustreza.

12. Kako postanem vlagatelj podskladov PSP PIKA - obvezniški, PSP ŽIVA - delniški, PSP MODRA LINIJA - delniški in PSP OPTIMA - sklad skladov?

Vsak vlagatelj se pred prvim vplačilom v podsklade Krovnega sklada PSP seznani s Prospektom Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja ter izpolni pristopno izjavo. Fizična oseba (tudi če je zakoniti zastopnik fizične osebe) izpolni še obrazec - Profil vlagatelja oziroma obrazec – Izjava o tveganjih.

K varčevanju v podsklade PSP PIKA - obvezniški, PSP ŽIVA - delniški, PSP MODRA LINIJA - delniški in PS OPTIMA - sklad skladov pristopite tako, da se osebno oglasite na vpisnih mestih, ki po pooblastilu Primorskih skladov sprejemajo pristopne izjave. Na vpisnem mestu bodo opravili zakonsko predpisano identifikacijo ter izpolnili vašo pristopno izjavo. Ob podpisu pristopne izjave potrebujete naslednje dokumente:

Fizične osebe

Veljaven osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list)
Davčno številko
Številko transakcijskega računa

Pravne osebe

Izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od treh mesecev
Identifikacijsko številko pravne osebe
Matično številko pravne oseba
Številko transakcijskega računa pravne osebe
Osebni dokument zakonitega zastopnika
Davčno številko zakonitega zastopnika

13. Kako lahko vlagatelj dvigne svoj denar iz sklada?

Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izplačilo investicijskega kupona sklada in sicer delno ali v celoti. Pri enkratnem izplačilu se imetniku investicijskega kupona odkupujejo enote premoženja sklada po neznani vrednosti. Zahtevek za izplačilo prejet na določen obračunski dan se preračuna v enote premoženja po VEP izračunani na naslednji obračunski dan. Pri obročnem izplačevanju se odkupna vrednost premoženja ugotovi en delovni dan pred dnevom izplačila.

Vlagatelj, ki želi izstopiti, mora zahtevek za izplačilo poslati na sedež družbe za upravljanje in ta mu privarčevana sredstva izplača najkasneje v roku petih delovnih dni od prejema zahtevka za izplačilo.

14. Katere davke moramo plačati pri varčevanju v vzajemnih skladih?

Fizične osebe

Investicijski kupon sklada se v skladu s 86. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za kapital, tako da je v primeru unovčitve obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 94. členu ZDoh-2 šteje unovčitev investicijskega kupona vzajemnega sklada ter izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada.

Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem:

prenos investicijskega kupona preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;
prenos investicijskega kupona v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

Davčna osnova od dobička iz investicijskega kupona je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi (nabavna vrednost) se ugotovi kot znesek vplačila v sklad, zmanjšan za znesek vstopne provizije (zmnožek števila enot premoženja in vrednosti enote premoženja). Tako ugotovljena vrednost se nato poveča za normirane stroške, povezane s pridobitvijo investicijskega kupona, v višini 1% od nakupne vrednosti investicijskega kupona.

Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi (odkupna vrednost) je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti enote premoženja ob izplačilu iz sklada. Tako ugotovljena vrednost se zmanjša za normirane stroške, povezane z odsvojitvijo investicijskega kupona, v višini 1% od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi.

Od tako ugotovljene davčne osnove se izračuna in plača dohodnina po stopnji 20%. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih:

petih letih imetništva investicijskega kupona 15%,
desetih letih imetništva investicijskega kupona 10%,
petnajstnih letih imetništva investicijskega kupona 5%,
dvajsetih ali več letih imetništva investicijskega kupona 0%.

Investicijski kuponi sklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen.

Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo rezident Republike Slovenije vloži do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu.

Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna.

Zavezanec – nerezident Republike Slovenije ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo investicijskih kuponov. Vlagatelji, ki so fizične osebe – nerezidenti, morajo v zvezi z obdavčitvijo naložbe v investicijski kupon sklada poleg posebnih določb (za rezidente in nerezidente) ZDoh-2 upoštevati tudi davčne predpise, ki zanje veljajo v drugih državah, v katerih so davčni zavezanci (praviloma v državah prebivališča).

Pravne osebe

Dohodki pravnih oseb so obdavčeni v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Stopnja davka na ustvarjeni davčno priznani dobiček znaša 22% v letu 2008, 21% v letu 2009 in 20% v naslednjih letih.

Vsi vlagatelji, pravne osebe – rezidenti so dolžni davčno priznani dobiček ugotavljati na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v skladu z zakoni in računovodskimi standardi, pri čemer so dolžni upoštevati posebnosti, kot jih določa ZDDPO-2. Posebna pravila se nanašajo predvsem na spremembe računovodskih usmeritev, popravke napak in prevrednotenja.

Vlagatelji, ki so pravne osebe – nerezidenti, morajo upoštevati davčne predpise, ki zanje veljajo v državah, v katerih so davčni zavezanci. Za vlagatelje, ki so pravne osebe – nerezidenti in imajo naložbo v investicijske kupone vzajemnega sklada preko poslovne enote v Sloveniji, veljajo v zvezi s to poslovno enoto enaka pravila, kot veljajo za pravne osebe – rezidente.

Prehajanje med podskladi istega krovnega sklada

Pri zamenjavi investicijskega kupona podsklada za investicijski kupon drugega podsklada istega krovnega sklada se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti.

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se:

za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni prvi zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu s pravili ZDoh-2,
za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 126. členom ZISDU-1B, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi, pridobljenimi v postopku zamenjave v okviru prehajanja med podskladi istega krovnega sklada.

V kolikor družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz drugega odstavka te podtočke, je pri zamenjavi ali unovčenju takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve prvega investicijskega kupona.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Davčni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja krovni vzajemni sklad. Družba za upravljanje je dolžna zavezance v 15 dneh po zamenjavi investicijskih kuponov pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.

15. Kakšna je razlika med vzajemnim skladom in investicijsko družbo?

Investicijski skladi se v osnovi delijo v:

odprte investicijske sklade
zaprte investicijske sklade

Vzajemni sklad ni pravna oseba, ampak je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Je odprta oblika investicijskega sklada, kar pomeni, da lastnik investicijskega kupona lahko kupon kadarkoli proda vzajemnemu skladu in na ta način izstopi iz sklada. Vzajemni skladi izdajajo investicijske kupone ob vsakokratnem novem vplačilu denarja in jih zmanjšujejo ob vsakokratnem izplačilu.

Investicijska družba je posebna vrsta sklada, ki je organizirana kot delniška družba. Gre za zaprto obliko investicijskega sklada, kar pomeni, da delnic ni moč prodati nazaj investicijski družbi. Delnice se lahko prodajo le na sekundarnem trgu po tržni ceni, ki se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja po delnici na prostem trgu.