Pogosta vprašanja in odgovori

Zakaj Primorski skladi?

Družba Primorski skladi upravlja vzajemne sklade že od leta 1994. Pohvalimo se lahko z izvrstnimi rezultati: naš podskad PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov je bil v obdobju od 1994 do 2004 najbolj donosen obvezniški vzajemni sklad v Sloveniji.

Naše glavne prednosti:

  • Upravljamo manjše podsklade, zato se na dogajanje na trgu lahko zelo hitro odzovemo.
  • Poznamo našo regijo, ki je gospodarsko uspešna.
  • Izkušeni strokovnjaki naše družbe za upravljanje skrbijo, da bodo vaša sredstva naložena čim bolj donosno in varno.

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga upravljajo naložbeni strokovnjaki družbe za upravljanje.
Pravne in fizične osebe naložijo svoj denar na račun vzajemnega sklada. S tako zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji: domače in tuje delnice, obveznice, zakladne menice in drugi vrednostni papirji.

Kaj je krovni sklad?

Bistvena lastnost krovnega sklada je, da je sestavljen iz več podskladov. Za posamezni podsklad ne veljajo ločena pravila upravljanja, temveč so posebnosti posameznih podskladov določene v pravilih upravljanja krovnega sklada. Preoblikovanje v podsklade ne vpliva na vrednost enote premoženja in ne na vplačila investicijskih kuponov. Vzajemni skladi, ki so se preoblikovali v podsklade Krovnega sklada PSP, ohranjajo dosedanjo naložbeno politiko in stopnjo tveganja.

Katere prednosti prinašajo krovni skladi svojim vlagateljem?

Za naše vlagatelje je glavna prednost krovnega sklada neobdavčen prehod med podskladi v okviru Krovnega sklada PSP. Do ustanovitve krovnega sklada, se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se bo plačal ob končni prodaji enot premoženja podsklada.

Krovni skladi s svojo fleksibilnostjo prinašajo določene prednosti predvsem v kriznih časih. Naš portfelj lahko tako prilagodimo dogajanju na borznih trgih in naložena sredstva, po potrebi, prenesemo iz tveganih delniških podskladov v manj tvegane obvezniške podsklade.

Prednost ustanovitve krovnega sklada vidimo tudi v možnosti poenostavljenega ustanavljanja novih podskladov in tako v večji izbiri podskladov z različno naložbeno politiko. Vsak vlagatelj si lahko izbere več podskladov z različno naložbeno politiko in tako razporedi tveganje, ki ga je pripravljen sprejeti.

Kaj je družba za upravljanje (DZU)?

Družba za upravljanje (DZU) je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. DZU upravlja vzajemne sklade in investicijske družbe. Za svoje storitve je upravičena do upravljalske provizije.

Katere so prednosti varčevanja v vzajemnih skladih?

Prednosti varčevanja v vzajemnih skladih:

  • Ker sredstva niso vezana, jih lahko dvignete kadarkoli.
  • Varčujete lahko po svojih zmožnostih.
  • Za varnost premoženja je dobro poskrbljeno: sredstva so razpršeno naložena v različne vrednostne papirje.
  • Vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki.
  • Vlagatelj lahko vsak trenutek izračuna vrednost svoje vloge.

Komu je namenjeno varčevanje v vzajemnih skladih?

Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želite sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi, temveč to prepuščate strokovnjakom.

Kam vzajemni sklad investira denar svojih vlagateljev?

Denar svojih vlagateljev vzajemni sklad nalaga v domače in tuje vrednostne papirje ter bančne depozite. Naložbena politika (in s tem tudi pričakovana stopnja tveganja) vsakega vzajemnega sklada je natančno določena v njegovem prospektu in pravilih.

Kakšna je varnost naložbe v vzajemne sklade?

Sredstva, naložena v vzajemni sklad, so varna. Naložena so v različne naložbe in prav razpršitev sredstev v različne vrednostne papirje zmanjšuje tveganje vlagatelja. Poslovanje družb za upravljanje nadzirajo Agencija za trg vrednostnih papirjev, banka skrbnica vzajemnega sklada ter neodvisni revizorji.

Kaj je VEP (vrednost enote premoženja) in kako se izračuna?

Vrednost enote premoženja (VEP) ali vrednost točke izračunamo tako, da delimo čisto vrednost sredstev sklada na ta dan s številom vseh enot v obtoku na isti dan. Čista vrednost sredstev sklada na določen dan je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada na ta dan.

Kako se deli ustvarjeni dobiček vzajemnih skladov?

Čisti dobiček, ki ga ustvari vzajemni sklad, se dnevno pripisuje k VEP. Vlagatelj ustvarjeni dobiček realizira ob prodaji investicijskega kupona v obliki kapitalskega dobička zaradi povečanega VEP vzajemnega sklada.

Kateri podsklad izbrati - PSP PIKA, PSP ŽIVA, PSP MODRA LINIJA ali PSP OPTIMA?

Podsklad PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov ima konservativno investicijsko politiko. Obdobje nalaganja v PSP PIKO je lahko relativno kratko, priporočamo od 3 do 5 let.

Podsklada PSP ŽIVA - delniški sklad in PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov sta podsklada Krovnega sklada PSP in sta glede na pričakovano višino donosa bolj tvegani naložbi. Vrednost VEP delniških skladov v povprečju bolj niha, a praviloma dolgoročno prinašajo večje donose. Priporočljiva doba nalaganja v PSP ŽIVO in PSP MODRO LINIJO je od 5 do 7 let.

PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov je podsklad Krovnega sklada PSP, katerega naložbe so usmerjene predvsem v tiste ciljne investicijske sklade, ki nalagajo pretežno v lastniške vrednostne papirje, kar za vlagatelja pomeni prevzemanje višjega tveganja ob pričakovanih višjih donosih. Priporočljiva doba nalaganja v PSP OPTIMO je najmanj 5 let.

Z razporeditvijo sredstev med PSP PIKO - mešani sklad razvitih trgov, PSP ŽIVO - delniški sklad, PSP MODRO LINIJO - delniški sklad razvitih trgov in PSP OPTIMO - mešani sklad, sklad skladov, ki imajo različno naložbeno politiko, si lahko sami izbirate stopnjo tveganja, ki vam najbolj ustreza.

Kako postanem vlagatelj podskladov PSP PIKA, PSP ŽIVA, PSP MODRA LINIJA in PSP OPTIMA?

Vsak vlagatelj se pred prvim vplačilom v podsklade Krovnega sklada PSP seznani s Prospektom Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja ter izpolni pristopno izjavo. Fizična oseba (tudi, če je zakoniti zastopnik fizične osebe) izpolni naslednje obrazce: Profil vlagatelja, Izjava o tveganjih, Izjava FATCA, Izjava o politični izpostavljenosti in Samopotrdilo o davčnem rezidentstvu.

K varčevanju v podsklade PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov, PSP ŽIVA - delniški sklad, PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov in PS OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov pristopite tako, da se osebno oglasite na vpisnih mestih, ki po pooblastilu Primorskih skladov sprejemajo pristopne izjave. Na vpisnem mestu bodo opravili zakonsko predpisano identifikacijo ter izpolnili vašo pristopno izjavo. Ob podpisu pristopne izjave potrebujete naslednje dokumente:

Fizične osebe

  1. Veljaven osebni dokument
  2. Davčno številko
  3. Številko transakcijskega računa

Pravne osebe

  1. Izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od treh mesecev
  2. Identifikacijsko številko pravne osebe
  3. Matično številko pravne oseba
  4. Številko transakcijskega računa pravne osebe
  5. Osebni dokument zakonitega zastopnika
  6. Davčno številko zakonitega zastopnika

Kako lahko vlagatelj dvigne svoj denar iz vzajemnega sklada?

Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izplačilo investicijskega kupona sklada in sicer delno ali v celoti. Pri enkratnem izplačilu se imetniku investicijskega kupona odkupujejo enote premoženja sklada po neznani vrednosti. Zahtevek za izplačilo prejet na določen obračunski dan se preračuna v enote premoženja po VEP izračunani na naslednji obračunski dan. Pri obročnem izplačevanju se odkupna vrednost premoženja ugotovi en delovni dan pred dnevom izplačila.

Vlagatelj, ki želi izstopiti, mora zahtevek za izplačilo poslati na sedež družbe za upravljanje in ta mu privarčevana sredstva izplača najkasneje v roku petih delovnih dni od prejema zahtevka za izplačilo ob pogoju, da so osebni podatki na zahtevku za izplačilo enaki kot na pristopni izjavi, sicer se mora oglasiti na sedežu DZU ali na enem od vpisnih mest.

Katere davke moramo plačati pri varčevanju v vzajemnih skladih?

Pravne osebe-rezidenti

Dohodki pravnih oseb so obdavčeni v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDDPO-2). S 1.1.2017 znaša stopnja davka na ustvarjeni davčno priznani dobiček 19 %.

Vsi vlagatelji, pravne osebe – rezidenti so dolžni davčno priznani dobiček ugotavljati na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v skladu z zakoni in računovodskimi standardi, pri čemer so dolžni upoštevati posebnosti, kot jih določa ZDDPO-2. Posebna pravila se nanašajo predvsem na spremembe računovodskih usmeritev, popravke napak in prevrednotenja.

Fizične osebe-rezidenti

Investicijski kupon podsklada se v skladu s 93. členom Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDoh-2) šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2.

Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada.

Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem:

  • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;
  • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili:

  • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov,
  • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje,
  • če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.

Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi.

Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). Tako ugotovljena vrednost se nato poveča za normirane stroške v zvezi s pridobitvijo investicijskega kupona, ki se priznajo v višini 1% od nabavne vrednosti investicijskega kupona. V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila.

Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi se zmanjša za normirane stroške v višini 1% vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi.

Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.

Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan.
 
Od tako ugotovljene davčne osnove se plača dohodnina po stopnji 25 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih:

  • petih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %,
  • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %,
  • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 5 %.

Po dvajsetih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala.

Investicijski kuponi podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen.

Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni:

  • na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov,
  • na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada,
  • na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada,
  • na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba.

Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna.

Pravne ali fizične osebe -nerezidenti

Fizična oseba – nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo investicijskih kuponov.

Vlagatelji, ki so fizične osebe – nerezidenti, morajo v zvezi z obdavčitvijo naložbe v investicijski kupon podsklada poleg posebnih določb (za rezidente in nerezidente) ZDoh-2 upoštevati tudi davčne predpise, ki zanje veljajo v drugih državah, v katerih so davčni zavezanci (praviloma v državah prebivališča).

Vlagatelji, ki so pravne osebe – nerezidenti, morajo upoštevati davčne predpise, ki zanje veljajo v državah, v katerih so davčni zavezanci. Za vlagatelje, ki so pravne osebe – nerezidenti in imajo naložbo v investicijske kupone podsklada preko poslovne enote v Sloveniji, veljajo v zvezi s to poslovno enoto enaka pravila, kot veljajo za pravne osebe – rezidente.

Prehajanje med podskladi istega krovnega sklada

Pri zamenjavi investicijskega kupona podsklada za investicijski kupon drugega podsklada istega krovnega sklada se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, v delu, v katerem se investicijski kupon unovči za poravnavo stroškov prehoda med podskladi, pa davčna obveznost ne nastopi.

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se:

  • za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni prvi zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu z pravili ZDoh-2,
  • za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 528. členom ZISDU-3, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi, pridobljenimi v postopku zamenjave v okviru prehajanja med podskladi istega krovnega sklada.

V kolikor družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz drugega odstavka tega naslova, je pri zamenjavi ali unovčenju takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve prvega investicijskega kupona.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Davčni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja krovni sklad. Družba za upravljanje je dolžna zavezance v 15 dneh po zamenjavi investicijskih kuponov pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.

Preoblikovanje podsklada

Ob zamenjavi investicijskih kuponov prenosnega podsklada za investicijske kupone prevzemnega podsklada, ki se opravi v okviru združitve podskladov, zavezanec lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti se lahko uveljavlja tudi pri zamenjavi investicijskih kuponov obstoječih vzajemnih skladov z investicijskimi kuponi podskladov krovnega sklada, ki se opravi v okviru oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov in pri zamenjavi investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada z investicijskimi kuponi podsklada drugega krovnega sklada, ki se opravi v okviru vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se:

  • za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu z pravili ZDoh-2,
  • za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi podsklada veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 528. členom ZISDU-3, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi, pridobljenimi v postopku zamenjave investicijskih kuponov v okviru združitve podskladov, oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov in vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

V kolikor družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz drugega odstavka tega naslova, je pri zamenjavi takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve investicijskega kupona.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Davčni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni podsklad, ki o tem v 15 dneh pisno obvesti zavezance, posredovati pa jim mora tudi vse podatke, ki jih potrebujejo za ugotavljanje svojih davčnih obveznosti.

Kako uredim dedovanje enot premoženja Krovnega sklada PSP?

Pri prenosu enot premoženja podskladov Krovnega sklada PSP iz računa zapustnika na račun dediča nam je potrebno dostaviti pravnomočni sklep o dedovanju.

Dedič, ki še ni vlagatelj podskladov Krovnega sklada PSP, mora pred prenosom enot premoženja pristopiti k pravilom upravljanja Krovnega sklada PSP, kar opravi z osebno navzočnostjo na našem sedežu ali na enem izmed naših vpisnih mestih.

Preknjižbo opravimo po veljavnem ceniku. Po prenosu enot premoženja podskladov Krovnega sklada PSP dediču pošljemo izpis stanja točk.

Kakšna je razlika med vzajemnim skladom in investicijsko družbo?

Investicijski skladi se v osnovi delijo v:

  • odprte investicijske sklade
  • zaprte investicijske sklade

Vzajemni sklad ni pravna oseba, ampak je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Je odprta oblika investicijskega sklada, kar pomeni, da lastnik investicijskega kupona lahko kupon kadarkoli proda vzajemnemu skladu in na ta način izstopi iz sklada. Vzajemni skladi izdajajo investicijske kupone ob vsakokratnem novem vplačilu denarja in jih zmanjšujejo ob vsakokratnem izplačilu.

Investicijska družba je posebna vrsta sklada, ki je organizirana kot delniška družba. Gre za zaprto obliko investicijskega sklada, kar pomeni, da delnic ni moč prodati nazaj investicijski družbi. Delnice se lahko prodajo le na sekundarnem trgu po tržni ceni, ki se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja po delnici na prostem trgu.