Pasti in priložnosti v trgovskem sektorju

/ Strokovni članki

Spletna trgovina osvaja kupce.

Ameriški borzni indeksi  osvajajo nove rekorde. Glede na dejstvo, da ostali pomembnejši indeksi tega niso dosegli, gre bolj za funkcijo drsenja vrednosti ameriškega dolarja, ki je v zadnjih dveh tednih proti evru izgubil dobra dva odstotka vrednosti. Drugega pomembnejšega dogajanja ni bilo razen trgovskega praznika »Črni petek«, ki se iz ameriške tradicije vse bolj širi tudi v naše kraje.

Podatki o praznični prodaji v ZDA potrjujejo trende, ki kaže čedalje večji premik potrošnje v smeri online trgovine. Po sicer še nezanesljivih prvih rezultatih kaže, da je v ZDA prodaja v dejanskih trgovskih centrih in trgovinah iz »malte in opeke« upadla za dober 1%, medtem ko online prodaja preko interneta narašča po stopnji okrog 15% letno. Zaenkrat online prodaja še zmeraj dosega le cca 10% vse prodaje a trend je jasen. To potegne za seboj več naložbenih potez.

Prvič, jasno je da je vlaganje v gradnjo in širitev trgovskih centrov v razvitem svetu čedalje bolj neracionalna odločitev. Rast internetne prodaje pomeni, da trgovski centri vse bolj postajajo le izložbe za ogled izdelkov v živo in nato nakup cenejše variante preko spleta. Zaradi tega se vse bolj pogosto tudi dogaja, da trgovci nimajo izdelkov na zalogi, kar pomeni, da je potrebno le-te naročati in čakati, običajno več časa kot se to dogaja v primeru internetnega nakupa.

V ZDA se je val finančnih težav velikih trgovcev, ki nimajo ponudbe spletne trgovine začel že v lanskem letu. Posebej problematični so tisti z visokim obsegom dolgov. Sears, Kmart, Toys«R«Us in drugi tonejo vse globlje v težave. Skupaj z njimi so pod pritiskom nepremičninski skladi specializirani za komercialne nepremičnine, ki so običajno lastniki nepremičnin oz. trgovskih centrov v katerih te trgovske verige najemajo poslovne prostore. Več kot je praznih prostorov v trgovskem centru, manj je taka nepremičnina rentabilna za lastnika, hkrati pa je tudi manj privlačna za kupce.

Na drugi strani so zmagovalci tega trenda seveda spletne trgovine, ki skokovito povečujejo svoj delež. Poleg tega je za servisiranje spletne trgovine potrebnega veliko skladiščnega prostora in predvsem dobre logistike. To je torej trenutno vroči segment dogajanja. Trgovine se vse bolj nadomeščajo z logističnimi centri, prodajalci pa s skladiščniki, dostavljalci in drugim logističnim osebjem. Ta trend je zaenkrat najmočnejši predvsem v segmentih oblačil in dodatkov, knjig in medijev ter računalništva in elektronike. To so obenem večinoma tipi trgovin, ki zasedajo prostor v velikih trgovskih centrih. Manj občutljiva na internetno konkurenco je zaenkrat razumljivo prodaja hrane, vozil ali goriva. Tretji vroči segment tega preoblikovanja prodaje pa so podjetja informacijske tehnologije, ki servisirajo online trgovce. Spletna prodaja namreč zahteva ogromno vzdrževanja, nadgrajevanja in podpore računalniške tehnologije ter seveda mobilnega plačevanja, digitalnega marketinga in upravljanja profilov socialnih medijev.

Kako vse to spraviti skupaj, da bo z vključenimi stroški dostave cenejše za kupca, a hkrati dovolj profitabilno za trgovca pa je seveda drugo vprašanje na katerega je treba biti pozoren. Pred tremi tedni smo se denimo na primeru rezultatov Amazona spraševali v čem je smisel imeti skokovito rast prodaje, če pri tem dobičkovna marža pade pod ničlo? Ta model seveda deluje dokler je na trgih na voljo dovolj poceni kapitala, ki financira luknjo… a problem luknje je ravno v tem, da uničuje kapital. Tega prej ali slej nato zmanjka. Takrat se poslovnim modelom z negativnim denarnim tokom izteče čas. Pozitivni denarni tok naj torej ostane osnova za sprejemanje naložbenih odločitev, vroče zgodbe pa naj bodo le okrasek v portfelju.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

 

Nazaj na arhiv