Tri odstotke

/ Strokovni članki

Alternative na obzorju

Če se je prejšnji teden morda zdelo, da pobudo prevzemajo bolj optimistične sile, se je ta teden rast ustavila. Borzni indeksi se spet pomikajo proti februarskemu dnu. Povod za to je bila objava rezultatov in predvsem opozoril s strani nekaterih družb kot so Caterpillar, MMM in Coca Cola. Še večje strahove pa predstavlja tema, o kateri smo pisali ravno prejšnji teden in sicer rast kratkoročnih obrestnih mer in nevarnost inverzije krivulje donosa.

Čakajoč Godota, smo ga vendarle dočakali. Donos 10-letne ameriške obveznice se je namreč prvič po štirih letih povzpel preko meje 3%. Okrogla številka je pač psihološka meja, ki jo morajo trgi še prebaviti. Federal Reserve je v svojih namerah trenutno zelo jasna. Dvigovanje obresti se bo nadaljevalo ne glede na kratkoročno volatilnost finančnih trgov. Zdi se, da so sedaj celo največji nasprotniki restriktivne monetarne politike med guvernerji FED-a zaskrbljeni zaradi potencialne nestabilnosti finančnega sistema in želijo počasi puščati vroč zrak iz balona. Rastoče obrestne mere bodo imele za posledico rast stroškov financiranja, kar pomeni, da se bo postopoma zniževala privlačnost investiranja.

Večina družb, ki je do sedaj objavila rezultate poslovanja v prvem četrtletju je presegla pričakovanja analitikov. Rezultati torej niso razlog zaradi katerega trgi ne uspejo napredovati. Najpomembnejši razlog je najbrž ravno v dejstvu, da se centralne banke, ki so bile v zadnjih letih z desettisoči milijard ustvarjene presežne likvidnosti največje zaveznice borznih vlagateljev, počasi umikajo s scene. Zaenkrat predvsem v bolj nevtralno držo, kmalu pa očitno tudi v bolj restriktivno. To zavedanje skrbi vlagatelje, ki vedo (ali pa bi morali vedeti), da je večji del te presežne likvidnosti končal ravno v cenah premoženja na finančnih trgih. Proces se sedaj počasi obrača v drugo smer in iščejo se nove milijarde, ki bodo prevzele vlogo centralnobančnih rezerv pri vzdrževanju borznih tečajev.

Vsak vrednostni papir, ki je izdan mora namreč imeti svojega lastnika. Nihče ne more delnice prodati, če je nekdo drug od njega ne kupi in obratno. Za vsak dolar ali evro, ki ga želijo centralne banke sedaj umakniti s trga finančnih instrumentov se bo moral najti dolar ali evro nekoga drugega, ki bo prevzel to vlogo. Z dvigovanjem obrestne mere se po dolgih letih povečuje tudi zanimivost naložb v papirje s fiksnim donosom (obveznice) in celo bančne depozite (zaenkrat bolj v ZDA). To pomeni, da bo denar na razpolago za vzdrževanje delniških tečajev na trenutnih ravneh čedalje redkejši. Strategija TINA (There Is No Alternative), ki je v zadnjih letih pomenila nezaustavljiv pritok vlagateljev na delniške trge, kot edini vir pozitivnega donosa brez alternative, se torej poslavlja. In da bo mera polna, se za kak teden ali dva poslavljamo tudi mi in vam privoščimo prijetne prvomajske praznike oz. kar dopust, če ga boste izkoristili.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv