Pravne vsebine

Izvensodno reševanje sporov



Na podlagi 71. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, s spremembami in dopolnitvami) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, dne 24.4.2018 sprejela naslednji

PRAVILNIK O IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV

Uvod

1. člen

Ta pravilnik določa izvensodno reševanje sporov med družbo Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba), in vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja družba, oziroma neprofesionalnimi strankami, s katerimi je oziroma bo v pogodbenem razmerju v zvezi s storitvami gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnimi storitvami, na drugi strani.

2. člen

Družba zagotavlja izvensodno reševanje domačih in čezmejnih sporov med družbo in vlagatelji v investicijske sklade preko Arbitraže Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ (v nadaljevanju: Arbitraža), na naslovu Čufarjeva 5, Ljubljana, tel. + 386 1 430 49 18, elektronski naslov: arbitraza@zdu-giz.si.

Seznanitev s pravili izvensodnega reševanja sporov

3. člen

Način in postopek odločanja Arbitraže so določeni  v Pravilih Arbitraže, ki so priloga in sestavni del tega pravilnika ter objavljena na internetni strani Arbitraže (www.zdu-giz.si/arbitraza/), kjer so na voljo vse informacije v zvezi z načinom in postopkom izvensodnega reševanja sporov.

4. člen

Družba vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja, oziroma neprofesionalne stranke, s katerimi bo sklenila pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumenti in pomožnimi storitvami, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe, ki jo je družba pooblastila za opravljanje posamezne storitve oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, seznani z vsemi elementi izvensodnega reševanja sporov.

Končne določbe

Ta dokument velja od 30.4.2018.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., KOPER
Dušan Jereb, predsednik uprave
Lučo Benčić, član uprave

Reševanje pritožb vlagateljev


Na podlagi 70. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/15, s spremembami in dopolnitvami) in 14. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/17) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, dne 22.8.2018, sprejela naslednji

PRAVILNIK O REŠEVANJU PRITOŽB VLAGATELJEV

Splošne določbe

1. člen

Ta pravilnik določa postopek reševanja pritožb vlagateljev podskladov krovnega sklada in vzajemnih skladov, v upravljanju družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: vlagatelji) na eni strani in družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba) oziroma osebami, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov na drugi strani.

Postopek reševanja pritožb vlagateljev zajema:

  • interni pritožbeni postopek in
  • izvensodno reševanje sporov.

Obveščenost vlagateljev

2. člen

Družba oziroma osebe, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov, so dolžne vlagatelja ob pristopu k pravilom upravljanja podskladov krovnega sklada oz. posameznega vzajemnega sklada seznaniti z vsebino tega pravilnika. 

Pravilnik je vlagateljem in bodočim vlagateljem dostopen na spletni strani družbe: www.primorski-skladi.si, na vseh pooblaščenih vpisnih mestih in na sedežu družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper. O obstoju pravilnika so vlagatelji seznanjeni tudi preko prospekta z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada ter prospekta z vključenimi pravili upravljanja posameznega vzajemnega sklada, ki je objavljen na spletni strani družbe: www.primorski-skladi.si.

Interni pritožbeni postopek

3. člen

Vsi spori med vlagatelji in družbo oziroma osebami, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov, se najprej rešujejo v internem pritožbenem postopku.

Ustno pritožbo lahko vlagatelj poda le osebno na sedežu družbe pri pristojni osebi – organizatorju trženja. Pristojna oseba takšno pritožbo zapiše, označi z datumom, vlagatelj pa jo podpiše, s čimer vlagatelj potrjuje vsebino zapisane pritožbe.

Vlagatelj pošlje pritožbo z ustrezno obrazložitvijo v pisni obliki na sledeč način:

Vsaka pritožba, ki vsebuje odškodninski zahtevek vlagatelja, mora biti podana v pisni obliki. Družba omogoča vlagatelju vložitev pritožbe v slovenskem jeziku, v primeru, ko se enote podskladov tržijo v državah članicah, omogoča družba vložitev pritožbe v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države, kjer so enote investicijskih skladov predmet trženja.

Vlagatelj vloži pritožbo brezplačno in jo posreduje na naslov družbe najpozneje v 30 dneh od nastanka dogodka.

V internem pritožbenem postopku obravnava družba vse prejete pritožbe enakopravno in po časovnem vrstnem redu prejema, iz česar sledi, da ima prej prejeta pritožba prioritetni značaj. Vsaka pritožba se označi z datumom prejema.

Družba vodi evidenco prejetih pritožb vlagateljev in ukrepov, sprejetih za njihovo reševanje. Evidenco prejetih pritožb vlagateljev in ukrepov, sprejetih za njihovo reševanje, vodi Služba za odnose z vlagatelji. Hrambo evidence prejetih pritožb določa interni akt družbe - Pravilnik o načinu vodenja evidenc. Evidenca prejetih pritožb vlagateljev se vodi na način, ki zagotavlja, da so informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev na zahtevo dostopne tudi javnosti ali Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

Družba mora poslati vlagatelju v roku 30 dni od prejema pritožbe pisni odgovor s priporočeno pošto na naslov, ki je naveden na pristopni izjavi oziroma na elektronski poštni naslov, če ga je vlagatelj za namen medsebojnega poslovanja posredoval in če soglaša, da želi prejemati obvestila na ta način. Pisni odgovor vsebuje pravni pouk o možnosti izvensodnega reševanja sporov.

V kolikor družba v roku 30 dni od prejema pritožbe vlagatelju ne posreduje odgovora oziroma se vlagatelj z odgovorom družbe ne strinja, je upravičen sprožiti postopek za izvensodno reševanje sporov.

Organizator trženja o vsaki pritožbi obvesti upravo družbe, ki je pristojna za reševanje pritožbe.

Izvensodno reševanje sporov

4. člen

Vsi spori med vlagatelji in družbo oziroma osebami, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov, ki jih ne bo mogoče rešiti v internem pritožbenem postopku, se bodo reševali pred arbitražo v skladu z določbami internega Pravilnika o izvensodnem reševanju sporov.

Za izvensodno reševanje sporov je pristojna Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov - GIZ, na naslovu Čufarjeva 5, Ljubljana.

V kolikor vlagatelj sproži postopek pred Arbitražo, se stroški postopka obračunajo v skladu z njeno veljavno tarifo.

Končne določbe

Ta dokument velja od 23.8.2018.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., KOPER
Dušan Jereb, predsednik uprave
Lučo Benčić, član uprave

Politika izvrševanja odločitev za trgovanje


Na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, spremembami in dopolnitvami) in 79. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/17; s spremembami in dopolnitvami) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba), Pristaniška 12, Koper, dne 22.8.2018, sprejela naslednjo

POLITIKO IZVRŠEVANJA ODLOČITEV ZA TRGOVANJE

1. člen

Politika izvrševanja odločitev za trgovanje (v nadaljevanju: Politika) je dokument, s katerim so določena pravila, na podlagi katerih družba Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba) izvaja ureditev, ki ji omogoča izvršitev naročil za trgovanje pod pogoji, ki so za investicijski sklad najugodnejši.

2. člen

Družba mora pri izvrševanju naročil za trgovanje opraviti vse razumne ukrepe, da se naročilo izvrši pod pogoji, ki so za investicijski sklad najugodnejši, ob upoštevanju dejavnikov, ki so pomembni za izvršitev naročila ter ob upoštevanju njihovega sorazmernega pomena.

Dejavniki, pomembni za presojo izvrševanja naročil pod najugodnejšimi pogoji so:

  • cena,
  • stroški,
  • hitrost,
  • verjetnost sklenitve in poravnave posla,
  • druge okoliščine, pomembne za izvršitev naročila.

Družba pri določitvi sorazmernega pomena dejavnikov pri izvrševanju naročil upošteva tudi naslednje kriterije:

  • značilnosti naročila,
  • vrednost naročila,
  • značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet naročila in
  • značilnosti izvedbenih mest, na katera je poslano naročilo.

Pri izvrševanju naročil družba praviloma upošteva dejavnike po pomembnosti od najpomembnejšega do najmanj pomembnega v vrstnem redu, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena. Družba lahko spremeni relativno pomembnost posameznega dejavnika, če oceni, da je drugačen vrstni red ugodnejši za investicijski sklad, glede na kriterije iz tretjega odstavka tega člena.

3. člen

Ta politika velja za vse podsklade krovnega sklada in vzajemne sklade, v upravljanju družbe. Uporablja se za vse finančne instrumente navedene v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in v prospektu z vključenimi pravili upravljanja posameznega vzajemnega sklada, pod naslovom Dopustne naložbe.

4. člen

Družba ne izvršuje naročil v imenu in za račun investicijskih skladov sama, temveč jih daje v izvrševanje borznoposredniškim družbam in bankam, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o borznem posredovanju.

Dana naročila se izvršijo na organiziranih trgih navedenih v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in v prospektu z vključenimi pravili upravljanja posameznega vzajemnega sklada, pod naslovom Seznam organiziranih trgov.

5. člen

Družba ne bo združevala naročil za trgovanje za več investicijskih skladov, ampak bo naročila dajala za vsak investicijski sklad posebej.

Družba bo kljub temu, da ne bo združevala naročil več investicijskih skladov med seboj (naročila za skupni račun), uporabljala naslednje smernice za vrstni red podajanja naročil v trgovanje v primeru istosmernih naročil za isti finančni instrument:

  • Likvidnostna situacija: investicijski sklad, ki prodaja naložbo z namenom zagotavljanja zadostnega obsega denarnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, ima prednost pred ostalimi investicijskimi skladi.

  • Zakonske in omejitve iz pravil upravljanja: investicijski sklad, pri katerem bi neizvršitev ali delna izvršitev posla lahko povzročila neizpolnjevanje omejitev iz pravil upravljanja in/ali zakonskih omejitev, ima prednost pred ostalimi investicijskimi skladi.

  • Delež ciljne pozicije oz. naložbe: prednost ima investicijski sklad z večjo ciljno oz. nezapolnjeno pozicijo, s čimer se zagotavlja pošteno zastopanje interesov vlagateljev v posameznem investicijskem skladu po načelu pro-rata.

  • Izogibanje prekomernim transakcijskim stroškom: v kolikor je glede na pretekli obseg prometa, globino trga in izkušnje mogoče oceniti, da bo določeno naročilo povzročilo sklenitev večine poslov na trgu v trgovalnem dnevu, se dodatno naročilo za drugi investicijski sklad ne poda, če bi bili s tem investicijskemu skladu povzročeni neracionalno visoki stroški.

  • Druge naložbene priložnosti: investicijski sklad, ki nima druge možnosti za dosego naložbenega cilja, ima prednost pred drugimi investicijskimi skladi.

  • Naložbeni cilji, strategija in naložbena politika posameznega podsklada: investicijski sklad, pri katerem bi neizvršitev ali delna izvršitev posla lahko povzročila večje tveganje kot je značilno za investicijski sklad glede na naložbeno politiko, ima prednost pred ostalimi investicijskimi skladi.

6. člen

Naročila družbe v imenu in za račun investicijskih skladov za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov izven organiziranega trga se izvršijo s sklenitvijo ustrezne pogodbe med družbo, ki nastopa v svojem imenu in za račun investicijskega sklada ter tretjo osebo, pri čemer družba ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter predvsem pazi na interese investicijskega sklada.

7. člen

Družba bo redno spremljala učinkovitost izvajanja ureditve izvrševanja naročil zaradi ugotavljanja in po potrebi odpravljanja njihove pomanjkljivosti. Družba bo redno presojala, ali izvedbena mesta, katerim so poslana naročila, omogočajo njihovo izvršitev pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade.

8. člen

Družba bo vsaj enkrat letno preverila politiko izvrševanja odločitev za trgovanje. Ob vsaki spremembi, ki bi lahko bistveno vplivala na zmožnost družbe, da dosega izvršitev naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade, bo družba politiko preverila nemudoma.

9. člen

Družba seznani imetnike enot s to Politiko in morebitnimi spremembami z objavo na uradni spletni strani družbe www.primorski-skladi.si.

Družba lahko dopolnjuje Politiko brez predhodnega obvestila oziroma najave sprememb.

Končne določbe

Ta dokument velja od 23.8.2018.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Dušan Jereb, predsednik uprave
Lučo Benčić, član uprave

Povzetek politike uveljavljanja glasovalnih pravic



Družba PRIMORSKI SKLADI, Upravljanje z investicijskimi skladi, d.o.o., Koper, ki jo zastopata predsednik uprave Dušan Jereb, in član uprave Lučo Benčić na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, spremembami in dopolnitvami) in 73. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/17, s spremembami in dopolnitvami) objavlja naslednji

POVZETEK POLITIKE UVELJAVLJANJA GLASOVALNIH PRAVIC

Namen povzetka politike uveljavljanja glasovalnih pravic

1. člen

Namen povzetka politike je povzeti načela in postopke glasovanja ter udeleževanja na skupščinah družb, katerih delnice imajo investicijski skladi, ki ji upravlja družba Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba) med svojimi naložbami in so podrobno opredeljeni v notranjem aktu Politike uveljavljanja glasovalnih pravic.

Načela družbe pri udeležbah na skupščinah

2. člen

Družba bo uveljavljala glasovalne pravice, ki izhajajo iz finančnih instrumentov v sredstvih investicijskih skladov, ki jih upravlja, na način, da bo zagotavljala izključno korist teh investicijskih skladov.

3. člen

Družba bo spremljala javno objavljene sklice skupščin ter sprejemala odločitve o udeležbah na skupščinah in o glasovanju na njih. Na posamezno skupščino se bo družba prijavila skladno s pogoji, navedenimi v sklicu.

4. člen

Predstavniki družbe se bodo v imenu investicijskih skladov udeleževali skupščin, na katerih bodo uveljavljali glasovalne pravice v skladu z naložbenimi cilji in naložbeno politiko zadevnega investicijskega sklada, če bo iz sklica skupščine razvidno, da gre za pomembne odločitve.

Uprava družbe se bo praviloma udeležila skupščin sama oziroma bo za glasovanje na skupščinah pooblastila zaposlenega v družbi.

Uprava družbe lahko pooblasti tudi zunanjega pooblaščenca za udeležbo na skupščinah, vendar mora pooblaščenec glasovati skladno z navodili, danih s strani družbe.

Kriteriji za udeležbo na skupščinah

5. člen

Družba se bo udeležila skupščin glede na naslednje kriterije:

  • izpostavljenost vseh investicijskih skladov, ki jih upravlja, do lastniškega kapitala družbe, katere skupščine se bo udeležila, predstavlja več kot 0,5% celotnega kapitala te družbe ali
  • izpostavljenost posameznega investicijskega sklada do lastniškega kapitala družbe, katere skupščine se bo udeležila, predstavlja več kot 3% vrednosti sredstev posameznega podsklada krovnega sklada oz. posameznega vzajemnega sklada.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko družba sprejme odločitev udeležbe ali neudeležbe na skupščini delničarjev na podlagi presoje predvidenih koristi za vlagatelje v investicijske sklade in drugih pogojev (nezmožnost bistvenega vpliva na izid glasovanja, minimiziranje tveganja neglasovanja o nasprotnih predlogih, nesorazmernost stroškov glede na predvideno korist, idr.). Družba se zaradi stroškovnega vidika praviloma neposredno udeležuje skupščin, ki so v Republiki Sloveniji.

Razkritja o glasovanjih na skupščinah

6. člen

Na zahtevo vlagatelja v investicijske sklade bo družba brezplačno pojasnila podrobnosti odločitev o glasovanju na skupščinah, sprejetih na podlagi tega pravilnika. Natančne informacije lahko pridobi vlagatelj na sedežu družbe. 

Končne določbe

7. člen

Povzetek politike je objavljen na uradni spletni strani družbe www.primorski-skladi.si.

V Kopru, dne 23.8.2018

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Dušan Jereb, predsednik uprave
Lučo Benčić, član uprave

Politike prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela



Na podlagi 73.a in 73.b člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZISDU-3), Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Sklep) in Smernic za premišljene politike prejemkov na podlagi Direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (14.10.2016, ESMA/2016/575-SL) sta uprava družbe, na svoji seji dne 25.10.2018, in nadzorni svet družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, na svoji seji dne 13.11.2018, sprejela naslednje

POLITIKE PREJEMKOV ZAPOSLENIH S POSEBNO NARAVO DELA

1.1 Temeljna načela

S to Politiko Družba vzpostavlja sistem prejemkov in način njihovega izvajanja, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj, ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.     

Družba je pri oblikovanju temeljnih načel politik prejemkov upoštevala svojo velikost in velikost skladov, ki jih upravlja, svojo notranjo organiziranost ter lastnosti, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih opravlja. 

Družba ne bo oblikovala komisije za prejemke[1].

O vsakokratnem skupnem znesku izplačila variabilnega dela prejemkov članov uprave in drugih zaposlenih s posebno naravo dela na predlog uprave, ki je pripravljen po sprejemu revidiranega letnega poročila, odloča nadzorni svet s sklepom o odobritvi skupnega zneska izplačila variabilnega dela prejemkov. V primeru zavrnitve ali spremembe višine skupnega zneska variabilnega dela prejemkov, mora nadzorni svet Družbe tako odločitev primerno utemeljiti. Po odobritvi skupnega zneska izplačil s strani nadzornega sveta Družbe, uprava Družbe odloča o razdelitvi višine variabilnega dela prejemkov za vsakega posameznega zaposlenega s posebno naravo dela.

Predmetne politike se ne nanašajo na plačila ali nadomestila, ki izhajajo iz splošnih pogojev zaposlovanja Družbe in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganja.

Družba od zaposlenih zahteva, da ti ne smejo uporabiti osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnih prejemkov tveganjem.

Družba zaposlene seznani s to Politiko, ki je dostopna vsem zaposlenim na skupni mrežni datotečni mapi. Družba vsakega zaposlenega seznani z merili, na podlagi katerih se bodo določali njegovi prejemki, ter postopkom ocenjevanja in nagrajevanja njegove uspešnosti. Družba postopek ocenjevanja in nagrajevanja uspešnosti zaposlenih ustrezno dokumentira (Priloga 3).

1.2 Zaposleni s posebno naravo dela

Zaposleni s posebno naravo dela v Družbi so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko posamično ali skupaj kot člani skupine pomembno vplivajo na profil tveganosti Družbe oziroma skladov, ki jih upravlja. Družba v ta namen določi merila, na podlagi katerih lahko preveri, ali so zajeti ustrezni zaposleni (Priloga 1).

Družba lahko z ustrezno obrazložitvijo določene zaposlene izvzame iz politik prejemkov.

1.3 Sistem prejemkov

1.3.1 Dodeljevanje prejemkov iz naslova uspešnosti

Zaposleni s posebno naravo dela so upravičeni do variabilnega dela prejemkov.

Družba je razmerje med fiksnimi prejemki in variabilnimi prejemki uravnotežila na način, da fiksni prejemki predstavljajo pretežni delež vseh prejemkov zaposlenega. Na ta način je mogoča popolna prilagodljivost variabilnih prejemkov tveganjem.

Družba variabilne prejemke zaposlenim izplača le, če so glede na finančno stanje Družbe vzdržni. Če Družba ugotovi, da je njeno trdno finančno stanje ogroženo oziroma bi lahko postalo ogroženo, mora:

  • zmanjšati obseg sredstev namenjenih za izplačilo variabilnih prejemkov v poslovnem letu;
  • uporabiti ukrepe, s katerimi prejemke prilagodi uspešnosti (malusi, vračilo prejemkov);
  • čiste dobičke uporabiti za okrepitev njenega finančnega stanja.

Zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo.

Variabilni prejemki temeljijo na ocenjevanju uspešnosti zaposlenih in so prilagojeni glede na prevzeta tveganja. Proces prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem sestavljajo:

  • merjenje tveganj in uspešnosti,
  • nagrajevanje ter
  • izplačevanje in prilagajanje variabilnih prejemkov.

1.3.1.1 Merjenje tveganj in uspešnosti

Vsebina poglavja Merjenje tveganj in uspešnosti je podrobneje opisana v Prilogi 2 te Politike.

1.3.1.2 Nagrajevanje

Višina sredstev, namenjenih variabilnim prejemkom v skladu s to Politiko, je določena upoštevajoč vsa obstoječa tveganja in merila uspešnosti poslovanja Družbe. Družba izvede vnaprejšnjo prilagoditev variabilnih prejemkov z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih meril, v primeru da merila uspešnosti, uporabljena za določitev skupne višine variabilnih prejemkov, niso zajela vseh tveganj oziroma jih niso zajela v celoti. 

1.3.1.3 Izplačevanje in prilagajanje variabilnih prejemkov

Skupno višino sredstev predvidenih za izplačilo variabilnega dela prejemkov uprava Družbe določi v letnem Poslovnem načrtu Družbe.

Osnova za določitev variabilnega dela prejemkov posameznega zaposlenega s posebno naravo dela je seštevek njegove bruto plače za zadnjih dvanajst mesecev pred izplačilom variabilnega dela prejemka. Variabilni del prejemkov lahko doseže največ 15 % osnove.

Variabilni del prejemkov se zaposlenim izplača samo v obliki denarnih izplačil iz sredstev Družbe.

V pogodbe o zaposlitvi oziroma individualne pogodbe zaposlenih s posebno naravo dela se vnese možnost izplačevanja variabilnega dela prejemkov. Pogodbe o zaposlitvi morajo določiti najvišji možni znesek variabilnih prejemkov zaposlenega. 

Družba izplača variabilni prejemek zaposlenim s posebno naravo dela enkrat letno v enkratnem znesku, za preteklo koledarsko leto, in sicer do konca leta, v katerem je bil izdan sklep nadzornega sveta o odobritvi izplačila variabilnega dela prejemkov iz točke 3.1 te Politike.

Družba pri določanju politik prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela glede na načelo sorazmernosti ne bo upoštevala zahtev Sklepa glede obveznosti izplačila variabilnih prejemkov v instrumentih (52. člen Sklepa) in glede obveznosti odloga izplačila variabilnih prejemkov (53. člen Sklepa), saj skupni variabilni prejemki nobenega zaposlenega v posameznem letu ne bodo presegli zneska 50.000 EUR bruto.

Družba po dodelitvi variabilnih  prejemkov zaposlenim s posebno naravo dela lahko izvede dodatno prilagoditev prejemkov tveganjem in uspešnosti z uporabo dogovorov o vračilu prejemkov. Obdobje prilagajanja je tri leta po izplačilu posameznega variabilnega prejemka. V tem obdobju lahko družba od zaposlenega s posebno naravo dela zahteva vračilo dela variabilnega prejemka ali celotnega dela variabilnega prejemka, vendar le v naslednjih primerih:

  • ogrožena kapitalska ustreznost družbe[2],
  • dokazljive kršitve internih aktov in zakonodaje zaradi pridobitve lastne koristi[3].

V primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi zaposlenemu s posebno naravo dela pripada le sorazmerni del variabilnega prejemka.

1.4 Upravljanje sistema prejemkov

Vsi trije nosilci trajnih funkcij sistema notranjih kontrol sodelujejo pri oblikovanju politike prejemkov, tako da podajo mnenje na predlog politike prejemkov in na njene morebitne spremembe, ki jih pripravi uprava Družbe, vendar pred njihovim sprejemom s strani uprave in pred njeno predložitvijo v potrditev nadzornemu svetu. Nosilci trajnih funkcij notranjih kontrol skladno s svojimi vlogami tudi sodelujejo pri nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov:

  • funkcija skladnosti enkrat letno izvede preverjanje strukture prejemkov in njenega vpliva na skladnost Družbe z zakonodajo, predpisi in notranjimi akti Družbe;
  • služba notranje revizije enkrat letno izvede presojo zasnove, izvajanja in učinkov politik prejemkov Družbe;
  • služba upravljanja tveganj enkrat letno oceni, kako struktura variabilnih prejemkov vpliva na profil tveganja Družbe.

Za izvajanje politike prejemkov je odgovorna Uprava družbe. Nadzorni svet družbe prevzema naloge upravljanja sistema prejemkov družbe skladno s 44. členom Sklepa.

Družba enkrat letno v svojem letnem poročilu ali kot samostojen dokument objavi poročilo o izvajanju politik prejemkov.

Končne določbe

Politike prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela začnejo veljati, ko jih sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.

Za uveljavitev politik prejemkov je odgovorna uprava družbe.

Družba najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe.

[1] Skladno s Sklepom Družba ne velja za pomembno družbo.

[2] Velja za vse zaposlene s posebno naravo dela.

[3] Velja za posameznega zaposlenega s posebno naravo dela ob nastopu zgoraj navedenih kršitev.

Priloge internega akta Politike prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela se hranijo na sedežu družbe. Vlagatelji lahko zahtevajo brezplačen izvod informacij o politiki prejemkov v tiskani obliki.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Dušan Jereb, predsednik uprave
Lučo Benčić, član uprave
Žarko Ždralič, predsednik nadzornega sveta

Opozorilo vlagateljem


Primorski skladi, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper, upravljajo Krovni sklad PSP s podskladi PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov, PSP ŽIVA - delniški sklad, PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov in PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov ter vzajemne sklade, prevzete od Numerice Partnerji DZU d.o.o. (DIVERSIFIED GROWTH FUND, mešani fleksibilni globalni sklad, FT QUANT, mešani fleksibilni globalni sklad, LILLYWHITE 7 ROCK, mešani fleksibilni globalni sklad). Prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje lahko vlagatelji dobijo brezplačno v slovenskem jeziku na sedežu družbe oziroma preko spletne strani www.primorski-skladi.si ter na vseh pooblaščenih vpisnih mestih. Vlagatelj ima pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila.

Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Kategorije sintetičnega kazalnika tveganj in donosa podskladov in vzajemnih skladov znašajo:

  • PSP PIKA – 3,
  • PSP ŽIVA – 5,
  • PSP MODRA LINIJA - 5,
  • PSP OPTIMA - 5
  • DIVERSIFIED GROWTH FUND - 5,
  • FT QUANT - 4,
  • LILLYWHITE 7 ROCK - 4;

Pretekli podatki, ki se uporabljajo pri izračunu sintetičnega kazalnika, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila tveganj v prihodnosti. V skladu z dejanskim poslovanjem sklada v prihodnosti se bo ocena tveganja in potencialne donosnosti lahko spremenila. Najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja.

Podatki o vrednosti enote premoženja so objavljeni v dnevnih časopisih (ali na njihovih spletnih straneh) ter na spletni strani družbe. Vstopni stroški so od 0-5,00 %, izstopni stroški so od 0-3,00 %. Navedeni stroški zmanjšujejo prikazan donos.