Strokovni članki

/ Strokovni članki

Prva runda monetarne ekspanzije izgublja moč, čas je za drugo rundo.

Borzni indeksi se še zmeraj trudijo nadoknaditi izgubljeno v manjšem padcu iz začetka meseca avgusta. Večina dnevnih novic iz poslovnih medijev je skoncentrirana okoli upanja na nove in nove monetarne ali fiskalne spodbude. Ti pozivi so sedaj že zelo glasni. Centralne banke povsod napovedujejo povrat k ekspanzivni monetarni politiki, ki je karakterizirala zadnje desetletje. Ironično ob tem je predvsem dejstvo, da razen ameriške centralne banke, ostale pravzaprav ekspanzivne monetarne politike niso še niti zares prenehale izvajati. 

/ Strokovni članki

Federal Reserve in Donald Trump nista zadovoljila pričakovanj vlagateljev.

Kakor da bi prebrali naše preteklo tedensko poročilo, so trgi nemudoma začeli izsiljevati dodatno znižanje obrestnih mer v ZDA. Predsednik Trump je z objavo novih carin na kitajske izdelke dosegel reakcijo kitajskih oblasti in sicer devalvacijo valute juan. To je takoj povzročilo negativen odziv svetovnih borz, ki so v dveh dneh zdrsnile za 4% do 5%. Sedaj je seveda jasno, da bo ameriška centralna banka najkasneje na septembrskem sestanku prisiljena znova znižati obrestne mere, če ne bo morda s to potezo presenetila celo prej. Trgi namreč sedaj pričakujejo še 4 do 5 zaporednih rezov v obrestne mere v ZDA, kar pomeni, da tamkajšnja centralna banka že kar močno zaostaja za pričakovanji trga.

/ Strokovni članki

Izvršilna in monetarna oblasta stojita na nasprotnih bregovih.

Jasno je, kateri je bil najpomembnejši dogodek minulega tedna, seveda kar se globalnih kapitalskih trgov tiče. Gre za sestanek dbora guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve (FED). Kakšna so bila pričakovanja? Najmanj rez obrestnih mer v višini 0,25 odstotne točke ter nato vsaj še eden ali dva dodatna reza do konca leta. In kaj je Jerome Powell, šef FED-a prinesel?

/ Strokovni članki

Nemška lokomotiva izgublja sapo

Svetovne borze minuli teden niso beležile večjih premikov. Nekaj pričakovanja je bilo usmerjenega v sestanek Evropske centralne banke (ECB) v četrtek, kjer se je morda pričakovalo že določene konkretne ukrepe, a teh nato ni bilo. Mario Draghi je zgolj napovedal, da ECB ostaja pripravljena podpirati finančni sistem na poti do cilja stabilne 2% inflacije. Oz. drugače povedano Draghi si bo prizadeval, da se vam življenjski stroški na vsakih 35 let podvojijo.

/ Strokovni članki

Deutsche Bank začenja reorganizacijo

Dogajanje ta teden nam ponuja lepo iztočnico za elegantno nadaljevanje članka, ki smo ga objavili prejšnji teden. Pisali smo namreč o težavah bančnega sektorja zaradi politike nizkih obrestnih mer. Prva reakcija se je zgodila že takoj konec prejšnjega tedna. Nemška Deutsche Bank je objavila presenetljiv, za mnoge celo dramatičen načrt reorganiziranja družbe.

/ Strokovni članki

Borzni rekordi in inverzija krivulje donosnosti

Ameriški borzni indeks S&P500 je tik pred tem, da se dotakne rekordne in okrogle vrednosti 3.000 točk. Na rast je poleg magnetne privlačnosti same vrednosti s katero se je indeks spogledoval že nekaj zadnjih tednov vplivala tudi informacija, da ameriška administracija nadaljuje pogovore s Kitajci glede tarif ter seveda kandidatura vodje Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde za položaj na vrhu Evropske Centralne Banke, kjer se letos izteka mandat Mariu Draghiju.

/ Strokovni članki

Vstaja golobov je pregnala jastrebe s streh centralnih bank

Precej intenziven teden je za nami, vsaj kar se tiče sporočil s strani monetarnih oblasti. Kako se časi hitro spreminjajo, te so sedaj res popolnoma kapitulirale in spremenile svojo retoriko iz sramežljivega poskusa normalizacije, ki so ga izvajale v lanskem letu, nazaj v totalno zalivanje finančnega sistema s presežno likvidnostjo, dokler se morala družbe ne izboljša. Vse skupaj v manj kot šestih mesecih. Prvi je v ponedeljek začel Mario Draghi, ki je s srečanja na portugalskem sporočil, da Evropska centralna banka resno razmišlja o znižanju obrestnih mer in dodatnem monetarnem sproščanju. Borze so nemudoma poletele, evro je zdrsnil proti dolarju, to pa je seveda zelo razburilo ameriškega predsednika Trumpa, ki je Evropski Uniji zažugal kar s tarifami, če namerava nadaljevati  s politiko manipulacije deviznih tečajev.

/ Strokovni članki

Centralne banke pripravljene na posredovanje na trgih

Globalni kapitalski trgi teden zaključujejo v razmeroma mirnem vzdušju. Sredi tedna je prišlo do malenkostnega popravka, ameriški borzni indeks S&P500 se denimo znova nahaja kakšno točko nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, a bitka okoli te podporne ravni še ni odločena. Je pa moč čutiti, da je ta meja za marsikoga pomembna, saj je bilo kar nekaj odzivov po tem, ko smo prejšnji teden opozorili na nevarnost zdrsa pod njo.

/ Strokovni članki

Pred vlagatelji je prva letošnja pomembna preizkušnja

Na kapitalskih trgih se tretji zaporedni teden končuje v negativnem tonu. Gre za kombinacijo nadaljevanja upočasnjevanja gospodarske rasti, ki se vleče že od zadnjega četrtletja 2018 ter nekaterih političnih ukrepov, ki povečujejo zaskrbljenost vlagateljev. Eden takih zadnjih je bil včerajšnja napoved 5% dviga carin na uvoz vseh mehiških izdelkov v ZDA, dokler Mehika ne bo resneje pristopila k zaustavitvi ilegalnih migracij. Carinska stopnja naj bi se nato postopoma še dvigovala.

/ Strokovni članki

Negotovost na relaciji ZDA – Kitajska ne popušča

Negativni veter povezan s trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko se je minuli teden še okrepil. Po tem, ko je Trump najprej trge vznemiril z objavo propada trgovinskih pogajanj in posledično samodejnim dvigom carin na vrsto kitajskih izdelkov, je ta teden sledil nov ukrep. Ameriška administracija je napovedala specifične ukrepe proti konkretnemu kitajskemu podjetju in sicer Huawei, kar je imelo za posledico, da so nekateri veliki ameriški tehnološki gigatni kot denimo Google napovedali umik svoje podpore in storitev na izdelkih Huawei. Seznam se že širi tudi na nekatera druga kitajska podjetja, šlo pa naj bi v prvi vrsti za obrambo pred vohunskim delovanjem kitajskih proizvajalcev tehnoloških izdelkov kot so telefoni, omrežne naprave, kamere, procesorji ipd…

/ Strokovni članki

Hitra letošnja rast prvič pod vprašajem

Potem, ko je bil ves trud prvih štirih mesecev letošnjega leta usmerjen v ustavitev decembrske borzne panike in povratek tečajev nazaj na lanske poletne vrhove lahko ugotovimo, da je bil cilj dosežen. Tako so očitno odločili glavni igralci, ki so konec aprila nenadoma obrnili potek igre.

/ Strokovni članki

Pomlad prinaša nove rekorde

Lanski borzni rekordi so naposled preseženi. Vsaj na ameriških borzah zaenkrat. Evropskim manjka še kakih 5% do dotika vrhov doseženih lani v prvi polovici leta. Tudi osnovni indikatorji vrednotenj so se vrnili v območje nadpovprečno, v ZDA pa celo absurdno visokih vrednosti.

/ Strokovni članki

Strahovi iz začetka leta so pozabljeni.

Ameriške borze so praktično le še kak odstotek pod vrhom zabeleženim lani poleti. Evropske od tega cilja malenkost bolj zaostajajo, a je bil tudi tam dosežen določen napredek. Vsi indikatorji znova kažejo na ekstremni optimizem vlagateljev, volatilnost je znova rekordno nizko, količina denarja v denarnih skladih prav tako. Tudi trg korporativnih »junk-bond« obveznic brez investicijskega ratinga se je zmagoslavno obudil med žive. Vsi do zadnjega so se po kratkem obdobju strahu vrnili na delniški parket. Če smo še pred kakim mesecem govorili o ugibanjih glede morebitne recesije, je to danes že vse pozabljeno. Centralne banke so obljubile nove zaloge alkohola in zabava se je ponovno razživela.

/ Strokovni članki

Konec normalizacije monetarne politike še preden se je ta resno začela

Minuli teden ni bil nič kaj prida razburljiv, vsaj kar se globalnih borz tiče. Centralne banke so v zadnjih dveh mesecih sprožile vse orožje kar so ga imele in najavile prenehanje vseh restriktivnih ukrepov ter obljubile »vse kar bo potrebno«, če bo potrebno. Tudi ECB se je ta teden zavezala k neskončni podpori monetarne likvidnosti in pozvala vlade evropskih držav k bolj spodbujevalni fiskalni politiki. Še zmeraj pa čakamo odgovor centralnih bank, zakaj je po desetletju ekspanzivne monetarne politike do upočasnitve gospodarstva sploh prišlo?

/ Strokovni članki

Čakamo kam se bo zapeljala trenutna gospodarska ohladitev

Razviti borzni trgi se vse bolj približujejo lanskemu poletnemu vrhu, kljub temu, da od vsepovsod prihajajo signali o upočasnjevanju, če ne celo krčenju gospodarske aktivnosti. Vlagatelji očitno znova računajo na velikodušno pomoč centralnih bank in verjamejo, da imajo le-te moč premagati gospodarske cikle. Vsaj na ameriških borzah je tako znova vzpostavljeno močno precenjeno, preoptimistično, evforično stanje, ki je karakteriziralo prvo polovico leta 2018. Evropske borze v tem še nekoliko zaostajajo, saj vrednotenja niso na tako visokih ravneh, so pa evropska gospodarstva dejansko v  slabšem stanju kot ameriško, saj se je gospodarska rast v prvem letošnjem kvartalu skoraj povsod spustila pod 1% na letni ravni. Globalni indeks nabavnih managerjev PMI (manufacturing Purchasing Managers Index) je v negativnem območju že deset mesecev zapored, kar je najdaljše obdobje po krizi leta 2008. Kljub temu se celo britanski borzni indeks FTSE100 nahaja le 5% pod vrhom iz maja 2018 kar pomeni, da niti strahovi Brexit-a ne uspejo premakniti trenutnega optimizma vlagateljev.

/ Strokovni članki

Popoln preobrat politike monetarnih oblasti ZDA

Dolgo pričakovan marčevski sestanek odbora guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve je za nami.  Potrdila se je popolna kapitulacija monetarne politike, ki se po kratkem in sramežljivem restriktivnem obdobju znova vrača v nevtralno fazo. Jerome Powel, predsednik odbora guvernerjev, je namreč povedal, da letos ni več predvidenih dvigov obrestnih mer ter, da se krčenje monetarne baze zaključuje meseca septembra. To predstavlja popoln preobrat v primerjavi s stanjem iz druge polovice lanskega leta, ko je Federal Reserve optimistično napovedovala štiri dvige obrestnih mer v letu 2019. Sklepamo lahko le, da jih je nenadna gospodarska upočasnitev močno presenetila in je njihovi modeli očitno niso pravočasno napovedali. Odziv centralne banke je sicer morda pravilen v smislu dejstva, da sedaj najbrž imajo informacije, da se gospodarstvo ohlaja, kar pomeni, da nadaljnje dvigovanje obrestnih mer v takem okolju najbrž res ni upravičeno. Česar pa se še zmeraj ne zavedajo je dejstvo, da monetarna politika z zalivanjem finančnega sistema s presežno likvidnostjo ne more rešiti fundamentalnih težav prezadolženega in nizko-produktivnega gospodarstva.

/ Strokovni članki

»Money for nothing« znova na playlisti

Po dobrih dveh mesecih rasti brez skorajda enega samega negativnega dneva vmes, so delnice na globalnih borzah ta teden prvič pokazale znake pešanja moči. To se je obenem zgodilo ravno ob dotiku ene od ključnih odpornih ravni, to je tiste ob kateri se je decembrski nenadni padec pravzaprav začel. Glej priloženo sliko (odporna raven označena z zeleno premico).

/ Strokovni članki

Legendarni vlagatelj ne vidi nakupnih priložnosti.

Borze so v zadnjih štirinajstih dneh nadaljevale pozitivno korekcijo iz decembrskega dna. Indikatorji sentimenta vlagateljev so sedaj, vsaj v ZDA, bolj ekstremni kot kadarkoli v zadnjih dveh letih. Takega nakupnega optimizma ni bilo niti v evforiji v začetku leta 2018 takoj po objavi svežnja razbremenilnih davčnih ukrepov v ZDA.

/ Strokovni članki

Popolni preobrat razpoloženja vlagateljev.

Pomembnejši borzni indeksi so v zadnjih dneh dosegli zgornjo mejo popravka, o katerem smo pisali v začetku leta. Na priloženi sliki lahko vidite graf gibanja ameriškega borznega indeska S&P500, ki se prav v tem trenutku dotika svojega 200-dnevnega drsečega povprečja pri vrednosti 2750 točk. Za nami je sedem tednov rasti, skorajda brez enega samega negativnega dneva. Praktično vsa merila fundamentalnih vrednotenj kot tudi merila sentimenta vlagateljev so ponovno v močno pregretem območju, v katerem so se denimo nahajala tekom celotnega preteklega leta (razen zadnjih dveh mesecev, ko so borze beležile večje padce). Gre za enega najhitrejših in najbolj agresivnih popravkov iz globoko oversold nazaj v globoko overbought območje v zgodovini ameriških borz.

/ Strokovni članki

Monetarne oblasti apelirajo na potrpežljivost

Najpomembnejši dogodek tedna, za delniške vlagatelje seveda, je bilo vsekakor zasedanje ameriške centralne banke Federal Reserve (FED). Bilo je sicer eno od tistih zasedanj na katerem se ni pričakovalo spremembe višine obrestne mere. Če bo kak premik bo morda na naslednjem zasedanju 20. marca, odvisno predvsem od takratnega stanja na kapitalskih trgih. Vlagatelji so torej po decembrskem padcu delniških trgov predvsem pričakovali nekaj pomiritvenih in spodbudnih besed s strani šefa monetarnih oblasti. Po reakciji trgov bi lahko sklepali, da so sedaj zadovoljni, čeprav natančnejša analiza guvernerjevega govora ne kaže bistvenega odmika od predhodnih stališč.

/ Strokovni članki

Kaj pravijo nabavni managerji?

Ta teden bomo pustili dogajanje na borznih trgih ob strani in si pogledali kaj se dogaja v realnem gospodarstvu. V januarju je bilo objavljenih večina kazalnikov proizvodnje po državah. Najbolj zanimiv je t.i. Purchasing Managers Index oz krajše PMI. Gre za mesečno anketiranje višjega vodstva v podjetjih glede novih naročil, obsega zalog, terjatev, novih zaposlitev ipd… Vrednosti indeksa se nahajajo med vrednostima 0 in 100, pri čemer vrednost nad 50 označuje širitev poslovanja, pod 50 pa krčenje.

/ Strokovni članki

Pred nami je testno obdobje

Danes je na vrsti samo kratek pregled trenutne slike na trgih, saj kaj bistveno novega nimamo za zabeležiti. Borzni indeksi so po treh tednih rasti naposled vstopili v območje, ki smo ga omenjali prejšnji teden. Korekcija iz globoko oversold območja strahu je s tem zaključena. Sedaj je na vrsti testiranje nekaterih pomembnih odpornih ravni. V kolikor bodo vlagatelji dovolj močni in te ravni premagali, se vsaj za nekaj mesecev znova riše bolj pozitiven scenarij. Obenem pa to tudi pomeni ponovno vzpostavitev evforično-optimističnega, overbought sentimenta povezanega z visokimi vrednotenji, ki je karakteriziral leti 2017 in 2018. Posledično najbrž to pomeni tudi obuditev restriktivne monetarne politike, ki je v decembru zaradi naglega padca borz malce izgubila zagon. Drugi scenarij je, da test trenutnih odpornih ravni ne uspe. V tem primeru je zelo verjeten povratek borznih indeksov na testiranje decembrskega dna. Kaj nato sledi temu, bomo raje pisali takrat, ko bomo tam.

/ Strokovni članki

Borzni indeksi v bitki s časom

Sredi decembra smo opozorili, da padec vrednosti ameriškega borznega indeksa S&P500 pod mejo 2.600 točk predstavlja možnost sunkovitega pospeška navzdol. To se je dejansko zelo hitro tudi zgodilo, saj so borze nato do konca leta zdrsnile za dodatnih deset odstotnih točk. V zadnjih dneh decembra in prvih dneh letošnjega leta se je tako oblikovala ekstremno oversold situacija s precej prestrašenim sentimentov vlagateljev. V zraku je že kar dišalo dišalo po vsaj kratkoročnem preobratu.