Strokovni članki

/ Strokovni članki

Ponovni poskus zavzetja izgubljenih vrhov

Borze se nahajajo sredi pozitivnega odboja, ki smo ga napovedali pred dvema tednoma v našem predhodnem poročilu. Po našem mnenju je sedaj najlažji in najbolj predvidljiv del pozitivnega popravka za nami. Šlo je bolj za kombinacijo pretirane panike ter iztisa kratkih pozicij iz konca oktobra. »Oversold« situacija se je na ta način očistila in tržne razmere se sedaj znova počasi vračajo v evforično, »overbought« povprečje, ki je dominiralo v zadnjih dveh letih. Vlagatelji se bodo sedaj ponovno koncentrirali na redne novice iz gospodarstva, obrestne mere ipd… Tudi centralnim bankam bo zaradi zadnjega popravka tečajev delnic seveda veliko lažje nadaljevati z restriktivno monetrano politiko. Izjemno sramežljivo, pa vendarle se prebuja tudi Euribor. Je sicer še zmeraj negativen na celotnem spektru ročnosti, a manj negativen kot je bil.

/ Strokovni članki

Indeksi padli pod pomembne tehnične podpore

Drsenje tečajev na svetovnih borzah se je nadaljevalo tudi minule dni. Posebej rdeča je bila tokrat sreda, ko so pomembnejši borzni indeksi beležili skoraj 3% dnevne padce. Po več mesecih obotavljanja so se tokrat padanju pridružile tudi ameriške borze. A razlika v donosih ostaja velika. Večina trgov v razvoju je od svojega maksimuma izgubila že več kot 20%. Tem odstotkom se sedaj počasi približujejo nekateri bolj tvegani evropski trgi, denimo Španija in Italija. Nemčija se drži le malenkost bolje s cca 15% padcem od januarskega vrha. Še najbolje gre ameriškim borzam, ki trenutno izgubljajo le dobrih 7%. Gre torej za šolsko sliko počasnega širjenja okužbe iz periferije finančnega sistema proti sredini.

/ Strokovni članki

Razburljiv borzni teden je za nami

Prinesel nam je drugi največji letošnji padec tečajev delnic. Najpomembnejši ameriški borzni indeksi so v sredo izgubili preko 3,5% v enem samem dnevu. Posebej močno so navzdol potegnile najbolj priljubljene delnice iz panoge tehnologija, ki so skoraj vse izgubile preko 5% (Amazon, Microsoft, Apple, Netflix, Facebook, Google). Evropa in ostali trgi so prav tako zelo šibki.

/ Strokovni članki

Surfanje na valu fiskalne in monetarne ekspanzije

Septembrsko zasedanje ameriške centralne banke je v glavnem minilo brez presenečenj. Ključna obrestna mera v ZDA se je zvišala za 0,25 odstotne točke in se bo predvidoma zvišala ponovno decembra letos. Še najbolj očitna novost je precej bolj konkreten jezik, ki ga novi predsednik odbora guvernerjev Jerome Powel uporablja pri komunikaciji z javnostjo. O zadevah v katerih so njegovi predhodniki uporabljali zelo dvoumne, diplomatske izraze se sam izraža bolj preprosto in razumljivo. Na glas je povedal, da so ZDA na poti fiskalne nestabilnosti (nevzdržne obveznosti zdravstvenega in pokojninskega sektorja) in da bi bil trenutno dober čas za zmanjševanje te nestabilnosti, glede na visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Ob tem je poudaril, da ustrezna fiskalna politika ni naloga centralne banke temveč vlade. Powel tudi pojasnjuje da je trenutni nivo obrestnih mer kljub nekaj zadnjih dvigov še zmeraj pod nevtralnim nivojem (torej ekspanzivne narave) zato ponavlja, da namerava centralna banka ostati trdno na poti dvigovanja obrestnih mer tudi v naslednjih četrtletjih: »We may go past neutral. But we are a long way from neutral at this point, probably«.

/ Strokovni članki

Kako se vrednotenje delnic preslika v bodoči donos

Naše opažanje je, da so na razvitih kapitalskih trgih, predvsem pa v ZDA, prisotna zelo visoka vrednotenja delnic. Iz tega naslova pogosto opozarjamo, da visoka trenutna vrednotenja vodijo v podpovprečne bodoče realizirane donose. Ta del je vlagateljem morda nekoliko težje razumeti. Še posebej glede na to, da borze ravno v zadnjih treh letih dosegajo visoke stopnje rasti, zaradi česar se zdi, da so opozorila povsem odveč. Kaj imamo v mislih, ko govorimo o podpovprečnih desetletnih donosih (oz. drugače povedano »izgubljenem desetletju) si lahko pogledamo na konkretnem primeru.

/ Strokovni članki

Deset let po stečaju Lehman Brothers

Nič novega na finančnih trgih minuli teden. Ameriške borze so vrtijo okrog rekordne vrednosti, ostali del sveta pa tega navdušenja ne deli. Med omembe vrednim dogajanjem morda velja omeniti zasedanje ECB. Kot je bilo nekako predvideno, se z mesecem septembrom izteka četrtletje, ko je ECB na trgih kupila za 30 milijard EUR državnih obveznic mesečno. Od meseca oktobra pa vse do decembra bo ta znesek upadel na 15 milijard mesečno, z mesecem januarjem 2019 pa se program Quantitative Easing tudi v Evropi naposled poslavlja. Zanimivo je predvsem dejstvo, da se evropske borze letos držijo precej slabše od ameriških, kljub temu, da ECB še aktivno kupuje obveznice medtem ko ameriška Federal Reserve vse hitreje znižuje svojo bilančno vsoto in zvišuje ključno obrestno mero. Monetarna politika je v torej v ZDA precej bolj restriktivna od evropske, a imajo s tem dejstvom evropske borze očitno večje težave kot ameriške. Morda zato, ker so slednje še precej pod vtisom velikih davčnih olajšav iz začetka leta, ki so pomembno vplivale tudi na začasen skok rasti BDP v ZDA. A ta enkratni efekt je najbrž v tretjem kvartalu dosegel svoj vrh in bo počasi začel veneti. Tudi gospodarska rast ZDA bo torej v naslednjih četrtletjih drsela proti nižjim stopnjam, kar se trenutno denimo že dogaja v Evropi.

/ Strokovni članki

Neenotnost gibanja svetovnih kapitalskih trgov še narašča.

Ta teden so malenkost sicer izgubile tudi ameriške borze, a zdrsi so bili večji na evropskih borzah in borzah trgov v razvoju. Nemški indeks DAX se je denimo znova spustil pod mejo 12.000 točk, kar pomeni, da je izgubil vse kar je pridobil po letošnjem februarskem padcu. Razlika v nominalnem donosu  nemškega indeksa DAX (-8%)  in ameriškega S&P500 (+8%) od začetka leta, je torej skoraj 16 odstotnih točk v korist slednjega in to je že precej konkretna vrzel. V enakem obdobju se je ameriški dolar proti evru okrepil za dobre 3%, kar pomeni, da je realna razlika v donosu med indeksoma še malenkost večja z vidika kupne moči evropskega vlagatelja. Sentiment na trgih očitno postaja bolj defenziven. Učinki rasti obrestnih mer in pričakovano zmanjšanje izrednih monetarnih ukrepov se preko naraščajočih izgub na trgih v razvoju sedaj iz periferije počasi bližajo sredici finančnega sistema. Ameriška centralna banka je denimo v zadnjem letu dni znižala svojo bilančno vsoto (državne in hipotekarne obveznice) za cca 250 milijard USD, in skoraj točno toliko je danes nižja tudi presežna likvidnost v ameriškem bančnem sistemu.

/ Strokovni članki

Po sedmih mesecih, se na nekaterih delniških trgih znova vzpostavlja evforija, a ne na vseh

Kar nekaj zanimivega dogajanja se je odvilo v zadnjih dveh tednih. Vsekakor je na prvem mestu osvojitev novih vrhov ameriških borznih indeksov. Sedem mesecev po februarskem zdrsu so torej ameriške borze zaprle vrzel in se pripravljajo na osvajanje novih višav. Okrogla številka 3.000 točk v primeru indeksa S&P500 je sedaj res že na dosegu roke. V zadnjih dneh k temu pomaga tudi šibak dolar. A zdi se, da so ZDA čedalje bolj osamljene pri doseganju borznih rekordov. Rastejo sicer tudi evropski borzni indeksi a precej počasneje, saj se mora evropska politika ukvarjati z vprašanjem, kako v celofan zaviti bodoče reševanje Turčije (oz. francosko-špansko-nemških bank v Turčiji). Vse slabša pa je medtem situacija v nekaterih državah v razvoju, prednjači ravno Turčija a nič bolje ni niti v Argentini, Južni Afriki in Braziliji. Zdrsi nekaterih tamkajšnjih valut so že na ravni 10% dnevno. Je to morda znak začetka razpada 9-letnega sinhroniziranega globalnega bikovskega borznega trenda?

/ Strokovni članki

Ali zgolj nov manever za pridobivanje medijske pozornosti…

Tokratno poročilo lahko pravzaprav začnemo tam, kjer smo zaključili predhodno. Pri Tesli. Ta je vsekakor najbolj odmevna zgodba tedna. Elon Musk je očitno tako zelo naveličan skeptikov okoli njegovega podjetja, da se je odločil za umik z borze. Oziroma bolje rečeno: razmišlja o odkupu in umiku Tesle z borze po tečaju 420 USD za delnico. Razlog naj bi bil predvsem v prevelikem pritisku določene investicijske javnosti, ki je stavila na padec delnic Tesle ter pritisku neprestanega objavljanja kvartalnih poročil o poslovanju podjetja, kar so dolžni objavljati vsi, ki kotirajo na borzi. Delnica Tesle je v hipu poskočila za skoraj 15%, za Musk-ovo finančno varnost pa je sedaj bolje, da je ta zgodba resnična sicer bodo sledile tožbe, če se vmešajo še regulatorji trga pa morda še kaj hujšega.

/ Strokovni članki

Nemir v raju električnih avtomobilov

Pod pritiskom padajoče borze ter naraščajočih trgovinskih napetosti je prva popustila kitajska vlada. Minuli teden je naznanila nov paket fiskalnih spodbud, ki naj bi preprečile upočasnjevanje gospodarske rasti. Po tem, ko si še lani trdo stali za svojimi stališči o restriktivni monetarni politiki s ciljem preprečevanja napihovanja vročega kreditnega in nepremičninskega balona, so prvi znaki upočasnjevanja državne birokrate spravili v paniko. Kitajska napoved fiskalnih spodbud je razveselila tudi največje zahodne borze, ki teden zaključujejo tik pod letošnjim januarskim vrhom. Veliko se pričakuje še od današnje objave ocene kvartalne rasti BDP v ZDA, ki naj bi bila rekordno visoka (pričakuje se okrog 4,5% na letni ravni), kar bo še posebej jezilo vse tiste, ki v Trumpovih carinskih ukrepih vidijo predvsem grožnjo.

/ Strokovni članki

Vse več trgov v razvoju se spogleduje s pragom vstopa v medvedji trend.

Medtem, ko se razviti trgi še zmeraj odločajo v kateri smeri bi nadaljevali leto, se zdi, da so se nekateri trgi v razvoju že odločili. Med najbolj izstopajoče negativnimi so Kitajska, Turčija, Argentina, Brazilija in Rusija. Nekatere med njimi ste morda že prepoznali po popularni oznaki BRIC, ki je sestavljena iz začetnih črk imen držav. V zadnjih šestih mesecih se vsi našteti trgi soočajo s podobnimi težavami.

 

/ Strokovni članki

Pred nami je testiranje pomembnih ravni.

Borzni indeksi so v minulem tednu zanihali malenkost navzdol. Predvsem težave trgov v razvoju o katerih smo večkrat pisali v zadnjih komentarjih, povezani z zategovanjem monetarne politike, so najpomembnejši razlog, ki pritiska na borze. Ker so obenem tudi vrednotenja finančnih instrumentov (in s tem tudi pričakovanja vlagateljev) predvsem v ZDA na skorajda absurdno visokih ravneh, so seveda vlagatelji precej občutljivi na kakršnekoli težave na obzorju.

/ Strokovni članki

Nemir v raju električnih avtomobilov

Pod pritiskom padajoče borze ter naraščajočih trgovinskih napetosti je prva popustila kitajska vlada. Minuli teden je naznanila nov paket fiskalnih spodbud, ki naj bi preprečile upočasnjevanje gospodarske rasti. Po tem, ko si še lani trdo stali za svojimi stališči o restriktivni monetarni politiki s ciljem preprečevanja napihovanja vročega kreditnega in nepremičninskega balona, so prvi znaki upočasnjevanja državne birokrate spravili v paniko. Kitajska napoved fiskalnih spodbud je razveselila tudi največje zahodne borze, ki teden zaključujejo tik pod letošnjim januarskim vrhom. Veliko se pričakuje še od današnje objave ocene kvartalne rasti BDP v ZDA, ki naj bi bila rekordno visoka (pričakuje se okrog 4,5% na letni ravni), kar bo še posebej jezilo vse tiste, ki v Trumpovih carinskih ukrepih vidijo predvsem grožnjo.

/ Strokovni članki

Rast dolarja in duh trgovinske vojne pritiskata na trge v razvoju.

Po Draghijevi tiskovni konferenci, ki je sledila zaključku sestanka Evropske centralne banke v četrtek prejšnji teden so finančni trgi sicer najprej močno poskočili, a se je navdušenje zelo hitro poleglo. Draghi je namreč povedal, da prvega dviga obrestnih mer v evroobmočju ne bo do sredine prihodnjega leta, kar je očitno zelo razveselilo borzne vlagatelje a hkrati povzročilo močnejši zdrs evra proti drugim valutam, predvsem ameriškemu dolarju.

/ Strokovni članki

Monetarno popuščanje se poslavlja.

Nobenih večjih sprememb tečajev nismo bili deležni v tem tednu. Poleg odmevnega srečanja med ameriškim predsednikom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, ki pa za borzne trge ni imelo večjega pomena, sta se odvila dva medijsko manj opazna a zato toliko bolj pomembna sestanka vodstev centralnih bank. Najprej v sredo ameriška Federal Reserve, ki je pričakovano znova dvignila ključno obrestno mero (v območje 2%) ter do konca leta napovedala še dva podobna dviga. Opazen je tudi umik besed o »vztrajno nizki inflaciji«, ki so bile del vseh dosedanjih obvestil za medije po sestankih FED-a.

/ Strokovni članki

Ljubljanska borza se prebuja.

Pomembnejši globalni kapitalski trgi se počasi prebijajo proti januarskim vrhovom. Manjkata le še zadnja dva ali trije odstotki. Špekulativna komponenta sentimenta vlagateljev, ki je v mesecih februar in marec začasno izgubila zagon se torej znova prebuja. Delnice predvsem na ameriških borzah so se vrnile v območje zelo visokih ponekod tudi absurdnih vrednotenj, ki se večinoma še zmeraj opravičujejo z obdobjem nizkih obrestnih mer. V ZDA se je sicer to obdobje končalo že konec leta 2016 a finančni trgi pač potrebujejo nekaj časa, da preračunajo, kaj ta sprememba pomeni za bodoče donose delnic, obveznic in drugih oblik premoženja.

/ Strokovni članki

Naša zahodna soseda med kladivom in nakovalom

Minuli teden je pozornost kapitalskih trgov pritegnila napeta politična situacija v Italiji. Po zadnjih parlamentarnih volitvah in dolgih pogajanjih sta se zmagovalni stranki Gibanje pet zvezd in Severna liga končno uskladili in dogovorili o sestavi prihodnje italijanske vlade. Po posredovanju seznama predsedniku države, se je ta presenetljivo odločil, da mandata tej vladi ne bo podelil. Utemeljitev te odločitve je bila naperjena proti enemu od predvidenih ministrov, ki naj bi bil po predsednikovem mnenju prevelik evroskeptik.

/ Strokovni članki

Mesec maj se izteka v pozitivnem tonu.

Delniški indeksi se v mesecu maju gibajo v dve smeri. Razviti trgi, predvsem ZDA in trgi EU rastejo in se bližajo januarskim vrhom. Nekoliko slabše se zaradi krepitve ameriške valute godi trgom držav v razvoju. Rast vrednosti dolarja namreč običajno spremlja padanje cen surovin ter rast stroškov zadolževanja v dolarjih. Oba faktorja imata močan vpliv na gospodarstva držav v razvoju.

/ Strokovni članki

Alternative na obzorju

Če se je prejšnji teden morda zdelo, da pobudo prevzemajo bolj optimistične sile, se je ta teden rast ustavila. Borzni indeksi se spet pomikajo proti februarskemu dnu. Povod za to je bila objava rezultatov in predvsem opozoril s strani nekaterih družb kot so Caterpillar, MMM in Coca Cola. Še večje strahove pa predstavlja tema, o kateri smo pisali ravno prejšnji teden in sicer rast kratkoročnih obrestnih mer in nevarnost inverzije krivulje donosa.

/ Strokovni članki

Inverzija vse bližje

Lažji del popravka iz februarskega dna je za nami. Če je bil skok borznih indeksov v zadnjem tednu dni predvsem posledica tehničnega odboja od podporne linije dvojnega dna doseženega prvič 8. februarja in nato ponovljenega 2. aprila ter posledično iztisa kratkih pozicij, bo od tod dalje delo nekoliko težje. Indeksi so sedaj naleteli na pomembnejše tehnične omejitve (odporo), ki jih bodo morali premagati. Soočiti se bo treba tudi z bolj fundamentalnimi ovirami. Še dva tedna nazaj je denimo velik del vlagateljev paničaril zaradi trgovinskih vojn, danes pa so te nenadoma pozabljene, čeprav so tukaj in ostajajo dejstvo. Tudi rast obrestnih mer se nadaljuje, naslednji dvig v ZDA je predviden junija. Za preboj borznih indeksov nazaj na januarski vrh bo torej potreba pozabiti strahove, ki so sprožili februarski padec. In če so vlagatelji v čem dobri, so dobri v pozabljanju zgodovine.

/ Strokovni članki

Borzni indeksi poskušajo nadoknaditi februarske izgube

Prejšnji teden smo zapisali, da lahko v naslednjih dneh pričakujemo nekoliko bolj pozitivno gibanje tečajev in smo to dejansko tudi dobili. Pomembnejši borzni indeksi so se odbili od februarskega dna in se sedaj trudijo prilesti nazaj v območje pozitivnega trenda, ki ga zaznamuje rastoča podporna linija iz začetka leta 2016. Če jim to uspe (vzpon nad rastočo modro premico na sliki), bi se lahko znova vzpostavil rastoči trend, ki je zaznamoval zadnji dve leti, v nasprotnem primeru, še posebej pa v primeru zdrsa pod februarsko dno pa bi to pomenilo precej bolj negativen razvoj dogodkov. V tem primeru bi namreč najbrž lahko začeli špekulirati, ali je bil januarski vrh tudi letošnji maksimum, ki ga indeksi vsaj kako leto ne bodo več uspeli znova osvojiti. Ker na gibanje borznih indeksov nimamo vpliva, lahko situacijo zgolj opazujemo. Edina zadeva, ki jo lahko prilagajamo je struktura lastnega portfelja.

/ Strokovni članki

Tehnična slika trga.

Tudi ta teden nas čas preganja, zato ne moremo pripraviti celotnega poročila, lahko pa vam na hitro predstavimo tehnično situacijo v kateri se trenutno nahajajo trgi. Takoj po velikonočnih praznikih so se kapitalski trgi namreč spustili v testiranje februarskega dna (označeno na priloženi sliki z dvema rdečima puščicama). Zaenkrat kaže, da je dno zdržalo, saj se indeksi niso spustili nižje. Če tudi v prihodnjih dneh ne bo znova prevladal pesimizem vlagateljev, potem bi lahko špekulirali, da bomo v naslednjem kratkoročnem prehodnem obdobju spet priče nekoliko bolj pozitivnim gibanjem. Vsaj poskusu dotika in preboja rastoče linije večletnega trenda, ki jo vidite na priloženi sliki od leta 2016 dalje.

/ Strokovni članki

Menjava na vrhu Federal Reserve brez presenečenj.

Prva polovica tedna je minila v znamenju dolgčasa, vode pa so se nenadoma razburkale v drugi polovici. Tečaj delnic so namreč ponovno zavzeli drseči trend. Da bodo marčeve ide letos pomembne za premike na kapitalskih trgih smo opozorili že v začetku meseca. Teden je sicer zaznamovala dolgo pričakovana tiskovna konferenca po prvem zasedanju ameriške centralne banke z novim guvernerjem. Dosedanja guvernerka Janet Yellen se poslavlja, na njeno mesto pa prihaja Jerome Powell. Prvo zasedanje z novim guvernerjem je minilo brez večjih presenečenj. Zgodil se je pričakovan dvig referenčne obrestne mere za 0,25% do konca leta sta napovedana še dva taka dviga. Nič česar trgi ne bi pričakovali.

/ Strokovni članki

Globalna trgovina začenja razdvajati.

Nič novega se ni zgodilo na borzah v zadnjih štirinajstih dneh. Indeksi vztrajajo v »nikogaršnjem območju«. Zdi se da se vlagatelji ne znajo odločiti v katero smer bi radi šli. Odvija se boj med biki in medvedi, ki v tem trenutku še ni odločen. Razlogov za eno ali drugo smer je več kot dovolj.

/ Strokovni članki

Začetek meseca znova bolj nemiren.

Vlagatelji so se minuli teden najbrž počutili kot na vlakcu smrti. V ponedeljek smo bili namreč najprej priča močnemu pozitivnemu pospešku tečajev. Vse je kazalo, da zmagujejo bikovsko naravnani vlagatelji s katerimi se borze pripravljajo na osvajanje novih rekordov. A kot kaže so dandanes moderne ne le »fake news« temveč tudi »fake breakouts«. Že naslednji dan je namreč sledil precej bolj negativen razvoj dogodkov, delnice so izgubile vse kar so v ponedeljek pridobile in nato nadaljevale padec še v sredo in četrtek. Sedaj znova kaže, da so bolj odprte možnosti za nekoliko bolj pesimističen razvoj dogodkov in sicer vsaj testiranje dna iz začetka februarja. Iz »buy-the-dip« se zdi, da se strategija počasi spreminja v »sell-the-rip«. Vsaj zaenkrat, v kolikor ne bo znova kakšne intervencije »od zgoraj«. Če omenjeno dno iz začetka meseca februarja ne bo zdržalo, obstaja nevarnost naglega in precej agresivnega znižanja tečajev za kakih dodatnih 15%, kar bi pomenilo izgubo celotnega donosa zadnjih dveh let.

/ Strokovni članki

Popravek delniških tečajev po februarskem »tednu strahu« dosegel prvo oviro.

Do sedaj se korekcija na delniških trgih odvija skoraj natančno po šolskem scenariju. Pozitivni odboj od začasnega dna dotaknjenega 8. februarja je dosegel minimalno pričakovano stopnjo in s tem tudi zadel ob prvo resnejšo oviro.  Dogajanje lahko lepo vidite na priloženi sliki.

/ Strokovni članki

Volatilnost odšla tako hitro kot je prišla.

Na delniških borzah se po burnem februarskem začetku dogaja tisto, kar smo prejšnji teden napovedali, to je umiritev panike in poskus povratka na izgubljene januarske vrhove. Širša slika se sama po sebi v ničemer ni spremenila, le nenadni prodajni naval je izgubil svoj zagon. Očitno je bil velik del prodajnega pritiska res vezan na detonacijo specifičnih volatilnostnih skladov, ki so bili prisiljeni v rekalibracijo svojih pozicij. Tudi mere sentimenta vlagateljev se znova vračajo v optimistično območje, ki so ga prejšnji teden le za kak dan zapustile. Vse skupaj se morda odvija celo nekoliko hitreje od naših pričakovanj.

/ Strokovni članki

Well, that escalated quickly...

Začetek tedna je bil vsekakor zanimiv. Drsenje borznih tečajev, ki se je začelo že prejšnji teden je v ponedeljek nenadoma dobilo močan pospešek. Večina najpomembnejših borznih indeksov je bila v določenem trenutku dneva kar 5% v minusu, česar nismo videli že leta. Volatilnost je dobesedno eksplodirala, likvidnost pa kolapsirala. Robotski algoritmi, ki večinoma dominirajo borzno trgovanje so se zaradi soočanja z neznano situacijo izven definiranih okvirov preprosto izključili. Toliko o umetni inteligenci, ki je baje naša prihodnost...

/ Strokovni članki

Vlagatelji so že skoraj pozabili kako zgleda rdeča barva na borznih tečajnicah.

Rast na delniških trgih se je ta teden za hip ustavila. V medijih so se takoj pojavili naslovi z besedami »bloodbath«, »carnage«, »sea of red« ipd… Tisti, ki smo bili leta 2008 pred trgovalnimi ekrani se lahko seveda samo nasmehnemo, saj kdor v življenju še ni doživel 9% padca kakega borznega indeksa v enem samem dnevu, si ne more niti predstavljati, kaj pomeni »bloodbath«. Trenutnega 4% odstotnega padca v parih dneh torej ne moremo niti okarakterizirati za resno tehnično korekcijo. Zapomnite si, pravi medvedji trend se šele začne, ko smo že 20% pod vrhom. Do te meje pa nam še kar nekaj manjka. Če povzamemo celotno sliko: pomembnejše globalne borze so v zadnjih desetih letih pridobile med 250% in 280% vrednosti in v zadnjih dneh izgubile 4% do 5%. Ne bilo bolje panične naslove dati na stran za čas, ko bodo res potrebni?

/ Strokovni članki

Bo neuničljivi ameriški potrošnik lahko vir rasti ?

Najpomembnejše dogajanje preteklega tedna se je odvijalo na valutnih trgih. Vrednost ameriškega dolarja je zdrsnila na triletno dno v primerjavi z evrom. K temu je v zadnjem mesecu dni največ doprinesla Trumpova davčna reforma, ki močno povečuje ameriški proračunski primanjkljaj, ter izjave nekaterih vidnejših uslužbencev njegove administracije, da je šibak dolar dober za ameriško gospodarstvo. Vzporedno z drsenjem dolarja seveda rasejo cene surovin ter tečaji delnic na trgih v razvoju, ki so v veliki meri odvisno od cen surovin (in zadolževanja v ameriških dolarjih). Izven tega večjih premikov na razvitih trgih ni bilo.

/ Strokovni članki

»… and don't go burst a bubble, on the rich folks who get rude…«

Borzni trgi ta teden niso beležili posebej zanimivega dogajanja. Delnice sicer vsak dan osvajajo nove rekorde, ker pa se to brez prekinitve dogaja že več kot leto dni, temu skorajda nihče več ne namenja pozornosti. Delniški portfelji so bolj ali manj na avtopilotu trenutno. Bolj zanimivo dogajanje se pripravlja na obvezniških trgih.

/ Strokovni članki

Eksploziven začetek leta

Prvi dnevi leta so vlagateljem podaljšali nasmešek, ki se je čez obraze raztegnil že v letu 2017. Pomembnejši borzni indeksi so v vsega nekaj dneh zabeležili preko 2% rast. Vas zanima kako zgleda zadnja, eksplozivna faza rastočega borznega trenda? Na priloženi sliki vam v rdečem kvadratu označujemo klasičen parabolični vzpon, ki na koncu prehaja v skoraj vertikalno fazo.