Novice

/ Novice

Mesec oktober je bil na borzah v veliki meri podoben septembru. Medtem, ko se v ZDA za zaprtimi vrati nadaljuje proces ugotavljanja vpletenosti predsednika Trumpa in njegovih sodelavcev v pridobivanje informacij o domačih predvolilnih tekmecih, je bila večina pogledov investicijske javnosti vseeno pričakovano usmerjena v Federal Reserve in njene odločitve glede monetarne politike. Na dnevne novice močno vplivajo še naslovi o napredku trgovinskih pogajanj med Kitajsko in ZDA ter težave Velike Britanije pri doseganju napredka glede načina izstopa iz Evropske unije.

/ Novice

Ameriška centralna banka Federal Reserve je 18. septembra vnovič znižala ključno obrestno mero v ZDA in sicer za 0,25 odstotne točke na 2% ter med vrsticami sporočila visoko verjetnost še najmanj enega podobnega znižanja do konca leta. Po mnenju ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bilo seveda to znižanje prenizko, zato je šefa Federal Reserve nemudoma obtožil pomanjkanja poguma za bolj agresivne poteze. Trump si želi videti obrestne mere na ničli, kakršne so denimo v Evropi. Ameriški borzni idneksi so takoj po objavi sicer nekoliko upadli, a kljub temu končali mesec september pozitivno. Dow Jones je tako pridobil 0,48%, S&P500 1,72%, Nasdaq pa 0,46%.

/ Novice

Mesec avgust se je za vlagatelje začel razmeroma slabo. Federal Reserve ja sicer konec julija znižala obrestno mero za 0,25 odstotne točke, a je guverner Jerome Powel trgom sporočil, da gre za enkratno prilagoditev in naj ne pričakujejo serijskega zniževanja obrestnih mer. To je tako razjezilo predsednika Donalda Trumpa, ki od FED-a pričakuje veliko bolj agresivno znižanje obresti, da je že naslednji dan objavil odločitev o dodatnih 15% carinah na uvoz kitajskih izdelkov, kar naj bi stopilo  v veljavo s 1. septembrom. Kitajska je na stopnjevanje trgovinske vojne odgovorila z devalvacijo lastne valute juan ter zagrozila s prenehanjem kupovanja ameriških kmetijskih pridelkov. Trump je nato sredi avgusta nekoliko omilil svojo pozicijo in preložil uveljavitev dodatnih carin na 15. december in napovedal, da se bodo trgovinski predstavniki obeh držav oktobra ponovno srečali na pogajanjih.

/ Novice

Po junijskem popravku borznih indeksov, je julij minil razmeroma mirno. Pričakovanja vlagateljev so bila skoncentrirana predvsem v sestanek Odbora guvernerjev ameriške centralne banke na zadnji dan v mesecu. Pravzaprav ni bilo več vprašanje ali bodo tokrat znižali ključno obrestno mero, temveč za koliko jo bodo znižali. Večina analitikov je pričakovala rez v višini 0,25 odstotne točke, naraščala pa so tudi pričakovanja o znižanju za 0,50 odstotne točke. Ker je bil rez torej pričakovan, so delniški trgi zadnje dni tik pred objavo odločitve minili brez večjih premikov. Ameriški borzni indeks S&P 500 je v mesecu juliju pridobil 1,31% in zaključil pri vrednosti 2.980,38 točk, Dow Jones Industrials je pridobil 0,99% in zaključil trgovanje pri vrednosti 26.861,27 točkah, Nasdaq pa pri 7.848.78 točkah, kar je pomenilo 2,32% mesečno rast.

/ Novice

Borzni indeksi so v mesecu juniju popolnoma nadoknadili vse, kar so predhodno izgubili v mesecu maju. Ameriški so zaključili na rekordnih ravneh predvsem pod vplivom rasti dobičkov podjetij. S&P 500 je z najvišjo vrednostjo 2.954,13 dosegel 6,89% mesečno rast v USD. Dow Jones je pridobil 7,19% in končal mesec na vrednosti 26,599.07 točk, Nasdaq pa na 7.671,07 točkah, z rastjo v višini 7,62%. 

/ Novice

Še v mesecu aprilu so evropske delnice tekmovale z ameriškimi za sanjske donose, saj so investitorji zvišali svoja pričakovanja glede potencialne rasti regije. Računali so na ugoden zaključek trgovinskih pogajanj, kar bi stabiliziralo kitajsko gospodarstvo, posledično pa spodbudilo tudi ekspanzijo euro območja. V maju pa je šlo za evropske vlagatelje vse narobe. Negotovost okoli Brexita, propad trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko ter dodatno zaostrovanje trgovinske vojne med državama, upočasnjevanje gospodarske rasti ter populistične stranke, ki ponovno prihajajo v ospredje, je obarvala vse pomembnejše delniške indekse rdeče.

/ Novice

Sredi aprila so bile evropske in ameriške borze praktično le še kak odstotek pod vrhom zabeleženim lani poleti. Konec meseca pa so bili lanski borzni rekordi naposled preseženi. Vsaj na ameriških borzah. Evropskim je zmanjkalo še kakih 5% do dotika vrhov doseženih lani v prvi polovici leta.

/ Novice

Kljub napetemu dogajanju so borze marec zaključile večinoma pozitivno, indeksi pa tako zabeležili najboljše prvo četrtletje od leta 1998. Razviti borzni trgi se vse bolj približujejo lanskemu poletnemu vrhu, kljub temu, da od vsepovsod prihajajo signali o upočasnjevanju, če ne celo krčenju gospodarske aktivnosti.

/ Novice

Borze so tudi v mesecu februarju nadaljevale pozitivno korekcijo iz decembrskega dna. Hitrost in moč popravka v mesecu januarju in februarju presega vse kar smo videli v zadnjih dvajsetih letih. Delniški trgi so znova precej pregreti, bolj kot kadarkoli v zadnjih dveh mesecih, v realnem gospodarstvu pa se medtem krepijo hladni vetrovi.

/ Novice

Po decembru 2018, ki se je v zgodovino zapisal kot najslabši december po letu 1931, se je januar 2019 začel eksplozivno in se zapisal kot najboljši začetek leta v zadnjih tridesetih letih. Na rast je vplival predvsem optimizem glede napredka v pogajanjih med ZDA in Kitajsko. Optimizem je bil tolikšen, da borze na zavrnitev sporazuma glede Brexita s strani britanskega parlamenta sredi januarja sploh niso reagirale. Optimizem je vplival tudi na ceno nafte. A morda je bil optimizem le pretiran, saj se je dvom v rešitev ameriško kitajskega trgovinskega spora do konca premirja, ki se izteče 1. marca, v zadnjih tednih ponovno povečal. Med obema stranema bi naj bile še precejšnje razlike.

/ Novice

Taktirko na trgu so tudi decembra v rokah držala trgovinska pogajanja med največjimi trgovinskimi partnericami ter negativne posledice že več mesecev trajajočih napetosti, ki so se začele odražati v napovedih svetovne gospodarske dinamike ter v napovedih poslovanja podjetij v prihodnjih obdobjih. Dogajanje je bilo burno in bolj kot se je bližal Božič, manj je bilo upanja na tradicionalno predbožično rast tečajev. Mesec december tradicionalno velja za dober mesec za borze. December 2018 je prekršil tradicijo in se zapisal v zgodovino kot najslabši december po letu 1931. Leto 2018 se je za najpomembnejše borzne indekse izkazalo za najslabše v zadnjem desetletju.