Novice

Danes, ko inflacije ni več mogoče spregledati, ostaja le še vprašanje ali bo njen efekt res le prehodne narave, ali pa bo postala trajna in bo vplivala na elemente gospodarske rasti. Je torej inflacija le začasna posledica ozkih grl v dobavnih verigah zaradi odpiranja gospodarstev po epidemiji, ali se lahko preobrazi v nekaj bolj trajnega?

Dolgo pričakovani skok inflacijskih pričakovanj postaja realnost. 12. maja je ameriški urad Bureau of Labor Statistics objavil skok osnovne inflacije v ZDA v mesecu aprilu za 0,9 %, kar je bilo močno nad pričakovanimi 0,3 %. Gre za najvišje mesečno povečanje v skoraj 40 letih. Inflacija na letni ravni se je skoraj podvojila iz 1,6 % na 3 %, kar je prav tako zabeležen nivo v 25 letih in precej nad pričakovanimi 2,3 %. Osnovna inflacija (core inflation) ne upošteva stroškov hrane in energije, ki so precej volatilni. Podobna slika se razvija tudi drugod po svetu, saj se je denimo indeks sprememb cen na letni ravni znotraj evroobmočja premaknil iz -0,3 % v decembru lani, najprej na 1,6 % v aprilu in nato na 2 % v maju.

Mesec april se je začel s predstavitvijo ameriškega infrastrukturnega programa vrednega 2.250 milijard USD, ki ga je predsednik Joe Biden opisal kot “največja investicija v ameriška delovna mesta po drugi svetovni vojni”. Načrt vsebuje spodbude za projekte s področja transportne infrastrukture, vodovodne infrastrukture, infrastrukture za prenos podatkov, zelene energije itd… Ta vlaganja so okrepila zaupanje finančnih trgov, čeprav republikanci načrtu pričakovano nasprotujejo, kar pomeni, da bo moral predsednik Biden iskati popolno podporo demokratske strani, če želi spraviti načrt skozi zakonodajni postopek. Ker pa načrt vsebuje tudi predlog za dvig davka na dobiček korporacij iz sedanjih 21 % na 28 %, mu že nasprotujejo tudi nekateri demokrati.

Marec je minil v znamenju solidnih stopenj rasti tako na evropskih borzah, kot v ZDA. Donos desetletne ameriške državne obveznice se je po hitri novembrski rasti naposled stabiliziral, kar je pomirilo skrbi vlagateljev glede potencialnih dvigov obrestnih mer. Rastoči obvezniški donosi so trge skrbeli zaradi možnosti, da bi gospodarsko okrevanje v kombinaciji z močnimi fiskalnimi stimulativnimi ukrepi povzročilo skok inflacijskih pričakovanj. Delnice iz tehnološkega sektorja so znova zaostale v rasti zaradi premika vlagateljev v sektorje, ki bodo bolje izkoristili prednosti gospodarskega okrevanja po COVID krizi.

Kapitalski trgi so mesec februar sprva začeli pozitivno, a so se številke kasneje obrnile navzdol v drugi polovici meseca. Kljub temu se je mesec zaključil v zelenem območju. Evropski kombinirani indeks Eurostoxx50 je pridobil 4,45 %, nemški DAX 2,63 %, francoski CAC 5,63 % v plusu pa je končal tudi slovenski SBITOP in sicer za 2,38 %. Britanski FTSE100 je zrasel za nekoliko bolj šibkih 1,19 %, je pa vrednost britanskega funta zato poskočila za 3,17 % proti evru.

V času od 15. 3. do 30. 4. 2021 lahko nalagate sredstva v naše vzajemne sklade brez vstopnih stroškov.

Januar je na borznih trgih minil z blagim negativnim predznakom, z izjemo azijskih trgov. Pravzaprav je bila večina meseca pozitivna, zaključek pa je pokvarila razprodaja v zadnjih dneh. Slabši kvartalni rezultati poslovanja, nejasnosti glede načrtov in učinkovitosti cepljenja proti koronavirusu ter napoved ameriške centralne banke o nekoliko počasnejši gospodarski rasti so trge potisnili v rdeče območje. 

Leto 2020 je naposled za nami in najbrž se bo večina strinjala, naj gre čim prej v pozabo. Bilo je namreč zaznamovano z izbruhom globalne pandemije, ukrepov za njeno izolacijo ter posledično razmeroma hudo gospodarsko krizo. K sreči je zaključek leta prinesel nekaj optimizma zaradi odkritja cepiva proti koronavirusu ter izvolitve novega ameriškega predsednika, s čimer se zaključuje Trumpova samovšečna vladavina v Beli hiši.