Novice

Globalni kapitalski trgi so tudi v oktobru nadaljevali z drsenjem, kar je predvsem posledica naraščajočega drugega vala epidemije bolezni COVID-19. Začenja se tudi sezona objav rezultatov poslovanja v tretjem četrtletju letošnjega leta, ki zaradi efekta epidemije kaže mešane rezultate. Smo tudi v času ameriških predsedniških volitev, katerih nepredvidljiv rezultat drži trge v napetosti. Republikanci so sicer tik pred tem dosegli svojo nominacijo za nadomestno sodnico ameriškega vrhovnega sodišča, ni pa jim uspelo skozi politični proces spraviti drugega svežnja stimulacijskih ukrepov, ki bi podprli gospodarstvo v soočanju s posledicami epidemije.

September je na borzah zaznamovala rahla korekcija tečajev. Bližajo se namreč pomembne ameriške predsedniške volitve v precej konfliktnem ozračju, znova skokovito narašča število okuženih z novim koronavirusom, poleg tega pa se trgi soočajo še z negotovostjo okoli sprejema drugega paketa fiskalnih ukrepov v ZDA.

Evropski trgi so se po rahli ohladitvi prejšnji mesec, kljub mešanim makroekonomskim podatkom avgusta znova nekoliko okrepili. Nemški indeks DAX je zrasel za 5,13 %, francoski CAC za 3,42 % kombinirani Eurostoxx pa za 3,09 %. Objava gibanja BDP v drugem četrtletju je znašala -12,1 % na letni ravni, kar je bilo v skladu s pričakovanji zaradi ukrepov zajezitve širjenja virusa, ki so veljali od marca do konca maja. Za primerjavo, ameriški BDP se je v enakem obdobju skrčil za 31,7 %.

Rast kapitalskih trgov se je v mesecu juliju nekoliko umirila. Objava poslovnih rezultatov kot tudi pomembnejših makroekonomskih indikatorjev je razkrila globino poslovne škode v gospodarstvu v prvi polovici leta. Ker so povsod po svetu poleti nekoliko sprostili omejevalne ukrepe, je začelo ponovno naraščati tudi število okuženih. To je bilo sicer pričakovano, zato borze na drugi val okužb vseeno niso reagirale pretirano negativno.

Rast borznih trgov se je nadaljevala tudi v juniju in v nekaterih primerih dosegla tudi predkrizne vrhove. Če so bili maja ekonomski indikatorji večinoma zelo negativni, kot posledica ukrepov za preprečevanje širitve koronavirusa, pa se junija pričakovano beležijo pozitivni popravki, saj se ljudje vračajo na delo, življenje pa postopoma v ustaljene tirnice.

Okrevanje trgov po šoku zaradi izbruha bolezni COVID-19 se je nadaljevalo tudi v maju. V zadnjih dneh se je sicer nekoliko upočasnilo, potem ko postajajo čedalje bolj jasni negativni efekti zapiranja družabnega življenja v mesecih april in maj. Večina evropskih in ameriških borznih indeksov je kljub temu beležila visoke mesečne stopnje rasti. Optimizem glede naglega okrevanja v drugi polovici leta, povezan z obsežnimi fiskalnimi in monetarnimi spodbudami, potiska vrednosti delnic navzgor.

Pozitivna korekcija finančnih trgov, ki se je začela konec marca, se je nadaljevala tudi v aprilu. Z umirjanjem širjenja koronavirusa po svetu, se je začela umirjati tudi borzna volatilnost. Kljub temu, da ponekod število okuženih in umrlih še vedno naraščata, pa postopen umik restriktivnih ukrepov, omogočanje normalizacije življenja skupaj z monetarnimi in fiskalnimi intervencijami ter špekulacije o razvoju cepiva pomagajo pri umirjanju strahu na trgih.

Novi koronavirus, ki je v januarju pustošil predvsem po Kitajski, se je februarja preselil na evropska tla in v marcu naposled povzročil globalno pandemijo. Borzni trgi povsod po svetu so konec meseca februarja, ko so začele prihajati prve številke o okuženih iz Italije, začeli agresivno izgubljati vrednost. Ker se je število okuženih začelo hitro širiti iz države v državo, so le-te začele zapirati meje, ukinjati javne prireditve ter omejevati medsebojne stike ljudi. Zadnji korak je bilo zaprtje trgovin ter uvedba karantene z delom od doma, kjer je to mogoče s ciljem, da bi se preprečila preobremenitev zdravstvenih institucij z okuženimi pacienti.

Fokus vlagateljev v prvih treh tednih februarja je bil usmerjen predvsem v makroekonomsko sliko. Gospodarstvo evroobmočja se je do sedaj z velikimi mukami komajda uspelo obdržati nad območjem recesije. 14. februarja je nato Nemčija objavila uradni podatek o stagnaciji svojega gospodarstva v zadnjem kvartalu 2019, kar je dodatno podžgalo skrbi glede recesije. Rast nemškega gospodarstva v zadnjem kvartalu lanskega leta je znašala 0%, rast gospodarstev evroobmočja v enakem obdobju pa pičlih 0,1% merjeno glede na predhodni kvartal. Gre za najnižje številke po letu 2014, kar je vplivalo tudi na zdrs vrednosti evra.

Na osnovi odloka Vlade Republike Slovenije o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji bo obisk na sedežu družbe Primorski skladi v času epidemije koronavirusa mogoč samo v izjemno nujnih primerih, in sicer po predhodno usklajenem terminu.

Leto 2019 so zaznamovali novi rekordi delniških trgov, zato je bil seveda čas zrel za vsaj manjšo korekcijo, ki pa niti ni bila posledica novic z gospodarskega področja. Začetek letošnjega leta je zaznamoval napad ameriškega drona na konvoj vozil na poti z letališča v Bagdadu, v katerem je bil ubit najvišji predstavnik iranske vojske. To je povzročilo nemir na borznih trgih in močan dnevni skok cen nafte. Do eskalacije konflikta na srečo ni prišlo in zadeva je bila v nekaj dneh pozabljena, a to je bil šele uvod v naslednje poglavje težav.

Mesec december je zaključil v pozitivnem tonu, s čimer se je zaključilo leto 2019 kot eno najbolj donosnih v zgodovini.