Novice

Na prvem mestu zanimivega dogajanja je vsekakor osvojitev novih vrhov ameriških borznih indeksov. A zdi se, da so ZDA čedalje bolj osamljene pri doseganju borznih rekordov. Rastejo sicer tudi evropski borzni indeksi a precej počasneje, saj se mora evropska politika ukvarjati z vprašanjem, kako se lotiti reševanja Turčije (oz. francosko-špansko-nemških bank v Turčiji).

Družba Primorski skladi je z dnem 23.8.2018 prevzela v upravljanje vzajemne sklade družbe NUMERICA PARTNERJI DZU d.o.o.:

- DIVERSIFIED GROWTH FUND, mešani fleksibilni globalni sklad
- FT QUANT, mešani fleksibilni globalni sklad
- LILLYWHITE 7 ROCK, mešani fleksibilni globalni sklad.

V mesecu juniju se je slika na finančnih trgih precej spremenila. Pod vplivom povečane negotovosti zaradi trgovinskega spora, politične krize v Nemčiji ter postopnega umikanja močne podpore kapitalskim trgom s strani centralnih bank, so delniški trgi postali precej bolj občutljivi na nove informacije, kar nakazuje tudi gibanje vrednosti premoženja naših skladov.

Pestrega dogajanja na trgih v mesecu maju se ni manjkalo. Da je pestro dogajanje potekalo v pretežno pozitivnem vzdušju pa nakazuje tudi gibanje vrednosti premoženja naših skladov. VEP PSP Modre linije je pridobil 2,5 %,  PSP Optime 2,2 %, PSP Žive pa kar 3,6 %, VEP PSP Pike je skladno s strukturo portfelja pridobil 0,1 %.

Trgovinski spor na relaciji ZDA - Kitajska se je umiril. V ospredje dogajanja pa so prišle geopolitične napetosti na relaciji ZDA - Rusija, in sicer zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Geopolitične napetosti so se umirile z bombardiranjem položajev v Siriji. Zaradi geopolitičnih napetosti je v mesecu aprilu zrasla cena nafte, ki še vedno vztraja nad 70$ za sod.

V ospredju dogajanja je bil skozi ves mesec trgovinski spor med velesilama ZDA in Kitajsko. Pod vplivom vsakokratnih možnih scenarijev glede trgovinskih sporazumov in morebitnih negativnih posledic na splošno ekonomsko okrevanje, so se na delniških trgih dogajala precejšnja nihanja. V senci potencialne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko je potekalo zasedanje Ameriške centralne banke (FED), ki je po pričakovanjih dvignila ključno obrestno mero na 1,75 odstotka. Po napovedih FED-a naj bi v letošnjem letu sledila še dva dviga obrestne mere.

Na delniških borzah se po burnem februarskem začetku dogaja pričakovano. To je umiritev panike in poskus povratka na izgubljene januarske vrhove. Prvi teden v februarju se je za borze po svetu končal najslabše po januarju 2016. Po daljšem obdobju rasti, ko večjih popravkov na delniških trgih v letu 2017 ni bilo, so borze doživele korekcijo in se od vrha doseženega januarja spustili za več kot 10 odstotkov. A je nenadni prodajni naval precej hitro izgubil svoj zagon in že v drugi polovici februarja skoraj v celoti nadoknadil izgubljeno.

Prvi mesec leta je bil podaljšek dogajanja, ki se je vil že skozi vso leto 2017. Pomembnejši borzni indeksi so nadaljevali z rastjo. Krivulja rasti ameriških delniških indeksov je bila v januarju skoraj vertikalna, delnice so vsak dan osvajale nove rekorde, ker pa se je to brez prekinitve dogajalo že več kot leto dni, temu skorajda nihče več ni namenjal pozornosti. Evropski trgi so bili v primerjavi z ameriškimi precej anemični, kljub dobrim makroekonomskim podatkom, čemur je botroval predvsem močan evro.

December se je za borzne indekse končal nekoliko mešano. Za ameriške trge se je končal pozitivno, predvsem pod vplivom pričakovanja o končnem sprejetju davčne reforme v ZDA. Evropski trgi se niso bistveno spremenili in so mesec končali rahlo negativno. Enako tudi Japonski in Kitajski trgi. V ospredju dogajanja je bilo zasedanje Ameriške centralne banke Federal Reserve (FED), ki je v skladu s pričakovanji dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotka na raven 1,25 do 1,5 odstotka. Leto 2017 pa se nam bo v spomin vtisnilo kot leto rekordov.