Skladi avgusta 2018

/ Novice

Na prvem mestu zanimivega dogajanja je vsekakor osvojitev novih vrhov ameriških borznih indeksov. A zdi se, da so ZDA čedalje bolj osamljene pri doseganju borznih rekordov. Rastejo sicer tudi evropski borzni indeksi a precej počasneje, saj se mora evropska politika ukvarjati z vprašanjem, kako se lotiti reševanja Turčije (oz. francosko-špansko-nemških bank v Turčiji).

Dogajanje se je v Turčiji pričelo zaostrovati na diplomatski ravni, sankcijam ZDA proti turškim politikom so sledile carine na turško jeklo in aluminij. Ekonomsko vojno med ZDA in Turčijo so občutile tudi evropske banke, ki so izpostavljene tudi do turških podjetij. Dogajanje je pripeljalo do dodatnega padca turške lire, ki je s tem v zadnjem letu izgubila okoli 45 odstotkov svoje vrednosti. Turška centralna banka je v teh dneh posegla po ukrepih za zajezitev padanja vrednosti valute, z dvigom temeljne obrestne mere na 24%, ob 18% inflaciji. Za ostale države trgov v razvoju predstavlja težavo tako močan ameriški dolar ob naraščajoči obrestni meri, kot tudi strah pred višjimi cenami nafte, zaradi zaostrovanja odnosov med ZDA in Iranom. Padanje valut držav v razvoju in s tem večanje možnosti za morebiten bankrot katere izmed zunanje visoko zadolženih držav, vedno bolj skrbi tudi delniške trge.

Dodaten nemir med vlagatelje na delniških trgih vnašajo trgovinske napetosti. Zapletajo se predvsem pogajanja med ZDA in Kitajsko. Po merjenju moči med obema državama je ameriški predsednik najprej napovedal dvig carin iz 10 na 25% za kitajsko blago, nato pa še dvignil vrednost uvoženega blaga, za katerega bi veljale carine, na praktično celoten kitajski uvoz v ZDA. Tudi premirje med ZDA in EU je bilo očitno kratkotrajno, saj je predsednik Trump zavrnil predlog EU o ničelnih carinah na medsebojne izdelke, pri čemer je EU primerjal z isto nevarnostjo kot Kitajsko, le da v nekoliko manjšem obsegu.

V drugi polovici septembra se od ameriške centralne banke pričakuje vnovičen dvig obrestnih mer in nato še enega v mesecu decembru. Evropska centralna banka pa bo predvidoma začela zmanjševati program odkupovanja državnih obveznic t.i. Quantitative Easing. Sentiment na trgih tako postaja bolj defenziven. Centralno-bančna likvidnost se resno umika iz kapitalskih trgov in če bodo naložbe želele obdržati svoja vrednotenja, bo morala to likvidnost nadomestiti likvidnost od drugod. V septembru vlagatelji poleg ukrepov monetarnih oblasti pričakujejo tudi nadaljevanje dialoga med glavnimi trgovinskimi partnericami, saj nekateri analitiki že napovedujejo, da bi lahko poslabšanje trgovinskih razmerij imelo precejšen vpliv na globalno gospodarsko rast v prihodnjem letu.

Nataša Klarić
Vodja službe za upravljanje naložb

Nazaj na arhiv