Trgi v januarju 2019

/ Novice

Po decembru 2018, ki se je v zgodovino zapisal kot najslabši december po letu 1931, se je januar 2019 začel eksplozivno in se zapisal kot najboljši začetek leta v zadnjih tridesetih letih. Na rast je vplival predvsem optimizem glede napredka v pogajanjih med ZDA in Kitajsko. Optimizem je bil tolikšen, da borze na zavrnitev sporazuma glede Brexita s strani britanskega parlamenta sredi januarja sploh niso reagirale. Optimizem je vplival tudi na ceno nafte. A morda je bil optimizem le pretiran, saj se je dvom v rešitev ameriško kitajskega trgovinskega spora do konca premirja, ki se izteče 1. marca, v zadnjih tednih ponovno povečal. Med obema stranema bi naj bile še precejšnje razlike.

Prav tako se je povečala zaskrbljenost glede globalne gospodarske rasti. Gospodarsko ohlajanje se v zadnjih mesecih poleg na Kitajskem jasno kaže tudi v evroobmočju in na Japonskem, česar pa še ne moremo trditi za ZDA, kjer so v januarju ustvarili 304 tisoč novih delovnih mest in ponovno presegli pričakovanja. Zaskrbljenost glede ohlajanja globalne gospodarske rasti je toliko večja, saj imajo ob danih ravneh obrestnih mer centralne banke za boj proti naslednji gospodarski upočasnitvi na razpolago čedalje manj orodij. V predhodnih recesijah je denimo ameriška FED v povprečju obrestno mero znižala za 3 odstotne točke, sedaj pa višina obrestne mere dosega komaj 2,5 odstotka. Evropa je v še slabšem položaju, obrestna mera tukaj je namreč na ničli. Japonska prav tako in to že dvajset let.

In prav zato sta bili med pomembnejšimi dogodki zasedanji evropske ter ameriške centralne banke. Vlagatelji so po decembrskem padcu delniških trgov predvsem pričakovali nekaj pomiritvenih in spodbudnih besed s strani monetarnih oblasti. Predsednik ECB Mario Draghi je povedal, da se gospodarska rast v Evropi upočasnjuje, a da ne vidijo nevarnosti recesije. Sprememb obrestnih mer pa  še nekaj časa ni na vidiku. Predsednik Feda Jerome Powell pa je po zasedanju povedal, da odbor še vedno dobiva podatke, ki kažejo na nadaljevanje pozitivne gospodarske rasti in trendov zaposlovanja v ZDA, pri čemer je poudaril, da bo odbor potrpežljiv pri prilagajanju višine ključne obrestne mere ter da bo fleksibilen pri zmanjševanju bilančne vsote Feda.

Sredi januarja se je začela sezona objav poslovnih rezultatov podjetij za zadnje četrtletje lanskega leta, ki je prav tako narekovala smer gibanja borznih indeksov. Potem ko je svoje poslovne rezultate objavila že več kot polovica podjetij iz indeksa S&P 500, je postalo jasno, da so dobički v zadnjem lanskem četrtletju porasli za okoli 18 odstotkov, kar je preseglo pričakovanja. Kar skrbi vlagatelje na delniških trgih so predvsem slabše napovedi prihodkov za prvo letošnje četrtletje. Nekateri analitiki pričakujejo celo nazadovanje dobičkov.

Vsi pomembnejši svetovni borzni indeksi so v preteklem mesecu pridobili na vrednosti. Ameriški največ, in sicer je indeks S&P 500 pridobil skoraj 8%, Dow Jones dobrih 7%, Nasdaq 100 skoraj 10%. Tudi v Evropi so indeksi pridobili. Nemški DAX skoraj 6%, Francoski CAC 40 5,5%, nekoliko slabše se je z 3,6% rastjo odrezal britanski FTSE 100. Nekoliko slabše rasti so zabeležili tudi azijski indeksi. Japonski NIKKEI 225 je pridobil skoraj 4%, kitajski SHANGHAI Composite skoraj 5%. Na vrednosti so pridobili tudi vsi naši skladi. PSP Modra linija 5,7%, prav tako PSP Živa 5,7%, PSP Optima 5,9%, PSP Pika s pretežno obvezniškimi naložbami 0,9%, FT Quant pa 3%.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

Informacije o poslovanju skladov v predhodnem mesecu lahko pridobite v mesečnih poročilih.

Nataša Klarić
Vodja službe za upravljanje naložb

Nazaj na arhiv