Marec 2019 na trgih

/ Novice

Kljub napetemu dogajanju so borze marec zaključile večinoma pozitivno, indeksi pa tako zabeležili najboljše prvo četrtletje od leta 1998. Razviti borzni trgi se vse bolj približujejo lanskemu poletnemu vrhu, kljub temu, da od vsepovsod prihajajo signali o upočasnjevanju, če ne celo krčenju gospodarske aktivnosti.

Dolgo pričakovan marčevski sestanek odbora guvernerjev ameriške centralne banke FED je potrdil, da se monetarna politika po kratkem restriktivnem obdobju znova vrača v nevtralno fazo. Za letos tako ni več predvidenih dvigov obrestnih mer, krčenje monetarne baze pa se zaključuje septembra. Razlog za konec restriktivne denarne politike je ohlajanje svetovnega gospodarstva, na kar so v preteklih tednih kazali objavljeni makroekonomski podatki predvsem iz Evrope in Kitajske. Negativno so presenetili tudi objavljeni podatki s trga dela v ZDA, kjer so februarja ustvarili le 20 tisoč novih delovnih mest, kljub temu pa stopnja brezposelnosti znaša nizkih 3,8 odstotka. Kitajska je znižala napoved za rast BDP, podatki za izvoz pa kažejo, da je ta februarja upadel kar za 20,7 odstotkov glede na leto prej. Tudi zadnji objavljeni PMI kazalniki so slabi, predvsem za Nemčijo. In tako je tudi ECB postregla z najavo ponovne uvedbe poceni posojil za banke, s čemer želi vzpodbuditi gospodarsko rast v območju evra.

Zaradi strahu pred recesijo so se znižale zahtevane donosnosti obveznic, tudi ameriških. Donosnost 10 letne nemške državne obveznice je ponovno negativna. Donosnost 10 letne ameriške državne obveznice je najnižja v zadnjem letu, njena donosnost pa se je izravnala z donosnostjo 3 mesečne obveznice. Tako se je ustvarila ravna ali celo inverzna krivulja donosnosti, ko so donosnosti kratkoročnih in dolgoročnih obveznic enake oziroma so donosi kratkoročnih obveznic višji kot donosi dolgoročnih, kar je praviloma opozorilni znak. Ravne oziroma inverzne krivulje donosnosti so v preteklosti že večkrat pravilno napovedale recesijo.

Na trgu se je ustvarila precej nelogična situacija, ko obvezniški trgi napovedujejo recesijo, medtem pa delniški trgi nadaljujejo z rastjo. Vlagatelji očitno znova računajo na velikodušno pomoč centralnih bank in verjamejo, da imajo le-te moč premagati gospodarske cikle. Vsaj na ameriških borzah je tako znova vzpostavljeno močno precenjeno. Evropske borze v tem še nekoliko zaostajajo, so pa evropska gospodarstva dejansko v  slabšem stanju kot ameriško, saj se je gospodarska rast v prvem letošnjem kvartalu skoraj povsod spustila pod 1% na letni ravni. Globalni indeks nabavnih managerjev PMI je v negativnem območju že deset mesecev zapored, kar je najdaljše obdobje po krizi leta 2008. Kljub temu se celo britanski borzni indeks FTSE100 nahaja le 5% pod vrhom iz maja 2018 kar pomeni, da niti strahovi Brexit-a ne uspejo premakniti trenutnega optimizma vlagateljev, čeprav se je možnost, da pride do najslabšega scenarija, to je brexita brez dogovora, v zadnjih tednih precej zmanjšala.

Centralne banke v takih razmerah res nimajo lahkega dela. Vprašanje pa je ali se zavedajo, da monetarna politika z zalivanjem finančnega sistema s presežno likvidnostjo ne more rešiti fundamentalnih težav prezadolženega in nizko-produktivnega gospodarstva.

Pod črto so na mesečni ravni tudi naši skladi beležili pozitivne rasti. PSP Modra linija 1,65%, PSP Optima 3,28%, PSP Pika 0,59%, PSP Živa kar 4,12% in FT Quant 1,16%.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

Informacije o poslovanju skladov v predhodnem mesecu lahko pridobite v mesečnih poročilih.

Nataša Klarić
Vodja službe za upravljanje naložb

Nazaj na arhiv