Maj 2019 na trgih

/ Novice

Še v mesecu aprilu so evropske delnice tekmovale z ameriškimi za sanjske donose, saj so investitorji zvišali svoja pričakovanja glede potencialne rasti regije. Računali so na ugoden zaključek trgovinskih pogajanj, kar bi stabiliziralo kitajsko gospodarstvo, posledično pa spodbudilo tudi ekspanzijo euro območja. V maju pa je šlo za evropske vlagatelje vse narobe. Negotovost okoli Brexita, propad trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko ter dodatno zaostrovanje trgovinske vojne med državama, upočasnjevanje gospodarske rasti ter populistične stranke, ki ponovno prihajajo v ospredje, je obarvala vse pomembnejše delniške indekse rdeče.

Ameriški borzni indeks S&P 500 je v maju izgubili 6,58% in tako zabeležil največji padec po letu 2010. Nasdaq je izgubil 7,93%, nemški DAX 5%, francoski CAC40 6,78%, japonski Nikkei 7,45%, kitajski SHANGHAI Composite pa kar 10,33%. Na indekse je vplivalo predvsem zaostrovanje trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA, ki je zasenčilo domala vse ostale dogodke. 

ZDA so kitajskega tehnološkega velikana Huawei uvrstili na črno listo podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne morejo poslovati, če nimajo dovoljenja ameriške vlade. Google je nato Huaweju umaknil licenco za operacijski sistem Android, druga podjetja pa so ustavila dobavo opreme Huaweiu, kar je imelo negativen vpliv na tehnološke delnice. Napetost med državama ne pojenja, negotovost in upočasnjevanje gospodarske rasti se nadaljujeta. Medtem pa ameriški predsednik Donald Trump odpira še dodatno fronto z napovedjo uvedbe carin na blago iz Mehike, če ta ne bo ustavila ilegalnih migracij. Carine naj bi najprej znašale 5% in se zatem zviševale mesečno za dodatnih 5%, do stopnje 25%. 

Po ocenah analitikov pri JP Morganu bodo posledice vseh teh ukrepov še letos prisilile FED k znižanju ključne obrestne mere za petdeset bazičnih točk. Dodaten argument k zniževanju ključne obrestne mere je postregel podatek o novo ustvarjenih delovnih mestih v ZDA. V maju je ameriško gospodarstvo uspelo ustvariti le 75.000 novih delovnih mest, pričakovanih je bilo vsaj še za 100.000 več. Analitiki pri Morgan Stanley pa napovedujejo recesijo v naslednjih devetih mesecih, če bo Trump uvedel 25% carino še na preostali uvoz iz Kitajske in bo Kitajska vrnila udarec z enakim ukrepom. To je delniškim trgom zopet vlilo upanje, da bo ameriški FED 19. junija znižal ključno obrestno mero, ki se zdaj nahaja pri 2,5 odstotkih. 

Tudi evropski finančni trgi so se gibali pod vplivom napetosti v odnosih med Kitajsko in ZDA, saj bo dogajanje vplivalo tudi na evropsko gospodarstvo, obrestne mere bodo zato ostale dalj časa nizke, kar bo prizadelo tudi evropske banke. Zaradi strahu, da bo trgovinski spor vplival na gospodarsko rast, je upadla tudi cena nafte. 

Kot kaže se bo negotovost na delniških trgih nadaljevala tudi v juniju. Upravljalci vse bolj iščejo zatočišče v dolžnikih instrumentih in njihove donose potiskajo še bolj v negativno območje. Pozornost investitorjev je sedaj usmerjena v ukrepe FED-a, ki zaseda 19. junija ter v srečanje skupine G20, ki bo potekalo 28. in 29. junija v Osaki. Pomembno bo ali se bosta ob robu srečanja sestala ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping in se dogovorila o obnovitvi pogajanj. Finančni ministri G20 opozarjajo, da trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko že znižuje svetovno gospodarsko rast.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

Informacije o poslovanju skladov v predhodnem mesecu lahko pridobite v mesečnih poročilih.

Nataša Klarić
Vodja službe za upravljanje naložb

Nazaj na arhiv