November 2020 na trgih

/ Novice

Po dveh mesecih stagnirajočega trgovanja so kapitalski trgi v mesecu novembru zabeležili zelo močan odziv. Skoraj povsod smo lahko opazovali dvomestne številke stopenj rasti delniških indeksov. K temu sta najbolj pripomogli novica o zaključku ameriških predsedniških volitev ter novica o uspešnosti cepiva proti koronavirusu, ki trenutno onemogoča normalno družabno življenje. Umik negotovosti glede naslednjega ameriškega predsednika ter optimistična pričakovanja o možnosti cepljenja in posledičnem odpiranju gospodarstev v letu 2021 sta močno dvignila borzne trge in omogočila doseganje novih rekordnih vrednosti.

Ameriški borzni indeks S&P500 je v novembru poskočil za 10,7 %, Dow Jones Industrials za 11,84 %, tehnološki Nasdaq Composite pa za 11,80 %. Vsak od teh je dosegel rekordno vrednost, pri čemer je Dow Jones tudi prvič presegel psihološko mejo 30.000 točk. Vrednost ameriškega dolarja je na drugi strani zdrsnila za 2,41 % proti evru. 

Predsedniške volitve so se v ZDA izvedle 3. novembra in kljub nekoliko tesnejšim volilnim napovedim se je malo kasneje začelo kazati, da se čedalje več zveznih držav nagiba k zmagi demokratskega protikandidata Bidna. K temu je močno pripomoglo glasovanje po pošti, saj naj bi se ravno demokratski volilci najbolj izogibali fizičnega glasovanja na volilnih mestih zaradi zaskrbljenosti pred širitvijo virusa COVID-19. Najmanj 270 elektorskih glasov je potrebnih za razglasitev zmage in številka za Bidna se je na koncu ustavila pri 306 elektorskih glasovih. Odhajajoči predsednik Trump sicer še poskuša doseči razveljavitev dela rezultatov preko sodišč, ki pa večinoma vsa po vrsti zavračajo njegove pritožbe. Uradni rezultati volitev naj bi bili sicer razglašeni sredi decembra. 

Borzni trgi so izrazili zadovoljstvo nad sorazmerno gladko zmago demokratskega kandidata, predvsem v luči njegovega pričakovanega bolj prijateljskega odnosa z ameriškimi zunanjetrgovinskimi partnerji ter bolj restriktivnega pristopa k zajezitvi epidemije koronavirusa, ki skoraj vsak dan zahteva novo rekordno število žrtev. Zmaga demokrata, tradicionalno naklonjenega obsežnim stimulativnim podporam, trge prav tako navdaja z upanjem po lažjem sprejemanju velikih paketov pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom. 

Kmalu po razglasitvi preliminarnih rezultatov glasovanja na ameriških predsedniških volitvah je trge podžgala še ena novica in sicer objava, da se je cepivo, ki ga razvijata Pfizer in BioNTech, v 3. fazi kliničnega testiranja izkazalo za več kot 90 % uspešno v boju zoper virusno okužbo. Potrditev s strani regulatornih organov ter začetek distribucije in cepljena se bosta torej začela v kratkem, kar je seveda zelo razveselilo vlagatelje, ki sedaj vendarle lahko vidijo luč na koncu tunela. 

Tudi evropski borzni indeksi so beležili visoke stopnje rasti, celo višje od ameriških. Nemški DAX je zrasel za 15,01 %, kombinirani Eurostoxx50 je pridobil 18,06 %, osupljivih 20,12 % rasti pa je v mesecu novembru zabeležil francoski CAC40. Celo britanski FTSE100 je pridobil spodobnih 12,35 % vrednosti, klub dejstvu, da se pogovori glede Brexit-a ne premaknejo z mrtve točke, datum odhoda Velike Britanije iz EU pa je odmaknjen le še za kak teden ali dva. 

Najvišje stopnje rasti so sicer razumljivo beležile tiste panoge, ki so bile pred tem najbolj prizadete zaradi izbruha epidemije koronavirusa, na primer letalska industrija. Najvišjo rast v novembru je beležil sektor energetike, saj je cena nafte pridobila kar 26,67% vrednosti v pričakovanju postopnega povečanja porabe. Na drugi strani sta se slabše odrezala zlato, ki je izgubilo 5,27% ter panoga tehnologije, ki je zaostala za rastjo ostalih sektorjev, ker vlagatelji pričakujejo, da bo cepivo omogočilo vrnitev načina dela in življenja, kakršnega smo bili vajeni pred epidemijo. To pomeni manj digitalnih odnosov in znova več človeškega stika tako v šolstvu, poslovnih sestankih, trgovini in storitvah ipd… 

V azijsko-pacifiški regiji je najvišjo rast beležil japonski indeks Nikkei in sicer 15,04 %, hongkonški indeks Hang Seng pa 9,27 %. Na nekoliko slabši preformans kitajskih delnic vpliva nadaljevanje regulatornega pritiska ZDA, ki zaradi netransparentnosti revizijskih metod in poročil pripravlja ukrepe za delisting tistih izdajateljev, ki ne bodo upoštevali zahtev ameriške zakonodaje s tega področja, med temi je največ kitajskih izdajateljev, katerih delnice kotirajo tudi na ameriških borzah. Ukrep naj bi sicer stopil v veljavo šele čez dve leti. 

Zadnje, a zato nič manj pomembno ostaja dejstvo, da kljub zaključku predsedniških volitev v ZDA ostaja odprta tekma za sedeže v ameriškem Senatu. Predstavniški dom ameriškega Kongresa sicer ostaja v rokah demokratov, tekma za Senat pa še ni odločena. Novembra namreč na volitvah v zvezni državi Georgia nihče od kandidatov ni prejel potrebne 50 % večine glasov, zato se bo januarja tam izvedel ponovni krog volitev. Trenutno v ameriškem Senatu republikanci držijo 50 sedežev, demokrati pa 48. Volitve v zvezni državi Georgia bodo eni od teh dveh strank prinesle še dva dodatna sedeža. Če bo vsaj en sedež pripadel republikancem, potem slednji obdržijo večino v Senatu, če pa sedeža pripadeta demokratom, bodo ti imeli večino, ker bo v tem primeru odločilni glas pripadal podpredsednici Kamali Harris. Morebitna republikanska večina v ameriškem Senatu bi novemu predsedniku Bidnu predstavljala težavo pri potrjevanju zakonov in najbrž precej zapletla politično situacijo v državi.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.

Nazaj na arhiv