Idealni pogoji

/ Strokovni članki

Surfanje na valu fiskalne in monetarne ekspanzije

Septembrsko zasedanje ameriške centralne banke je v glavnem minilo brez presenečenj. Ključna obrestna mera v ZDA se je zvišala za 0,25 odstotne točke in se bo predvidoma zvišala ponovno decembra letos. Še najbolj očitna novost je precej bolj konkreten jezik, ki ga novi predsednik odbora guvernerjev Jerome Powel uporablja pri komunikaciji z javnostjo. O zadevah v katerih so njegovi predhodniki uporabljali zelo dvoumne, diplomatske izraze se sam izraža bolj preprosto in razumljivo. Na glas je povedal, da so ZDA na poti fiskalne nestabilnosti (nevzdržne obveznosti zdravstvenega in pokojninskega sektorja) in da bi bil trenutno dober čas za zmanjševanje te nestabilnosti, glede na visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Ob tem je poudaril, da ustrezna fiskalna politika ni naloga centralne banke temveč vlade. Powel tudi pojasnjuje da je trenutni nivo obrestnih mer kljub nekaj zadnjih dvigov še zmeraj pod nevtralnim nivojem (torej ekspanzivne narave) zato ponavlja, da namerava centralna banka ostati trdno na poti dvigovanja obrestnih mer tudi v naslednjih četrtletjih: »We may go past neutral. But we are a long way from neutral at this point, probably«.

Ameriški borzni indeksi so medtem, kljub dvigu obrestnih mer, beležili nove rekordne vrednosti. Evropski indeksi so nekoliko manj navdušeni, predvsem zaradi situacije v Italiji. Tamkajšnja vlada se je namreč odločila, da bo svoje predvolilne obljube financirala s povečanjem predvidenega proračunskega deficita. To seveda pomeni odprto konfrontacijo z Evropsko komisijo, ta pa Italijo obravnava kot finančnega bolnika, ki se mora držati proračunske diete. Ker so v Italiji na oblasti v glavnem evroskeptiki je konflikt eskaliral iz migrantske politike na finančne zadeve. In finančnim trgom to seveda ni všeč, še posebej ne povečevanje državnega zadolževanja v času, ko se tudi Evropska centralna banka pripravlja na zmanjševanje mesečnega odkupa državnih obveznic držav članic. Zahtevani donos na 10-letno italijansko obveznico je tako v zadnjih dveh tednih zrasel že skoraj na 3,5% letno (za primerjavo: še aprila letos je denimo ta znašal 1,7% letno). Posledično drsijo delnice na italijanski borzi še posebej bančne, ker so italijanske banke največji lastniki italijanskih državnih obveznic ter slabih posojil.

Razlika v dojemanju vlagateljev je zanimiva: napoved 2,4% proračunskega deficita v Italiji povzroči padec tamkajšnje borze zaradi »neodgovorne« rasti zadolževanja. V istem času imajo ZDA cca 3,7% proračunski deficit, kar pa tamkajšnje borze nagrajujejo z novimi rekordi zaradi »odgovornega« vodenja ekspanzivne fiskalne politike, ki spodbuja gospodarsko rast. Pa razumi če moreš… Gospodarstvo ZDA je trenutno res na vrhu idealnega vala. Ekspanzivna monetarna in ekspanzivna fiskalna politika sta se sinhronizirali v letu 2018 in povzročili skok gospodarske aktivnosti. A kot pri vseh umetno spodbujenih skokih tudi ta ne bo trajal večno. Monetarna politika je sicer še vedno ohlapna a se počasi stopnjuje njena restriktivna komponenta in bo v naslednjem letu predvidoma postala nevtralna s ključno obrestno mero nekje okrog 3%. Tudi efekt ohlapne fiskalne politike, ki je v letošnjem letu predvsem ameriškim korporacijam omogočil izjemne davčne olajšave in s tem rekordne dobičke bo v letu 2019 počasi izzvenel. Je to morda »as good as it gets« obdobje za ameriške borze?

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv