Veseli december pred vrati

/ Strokovni članki

Lahko borze v zadnjem mesecu še nadoknadijo izgubljeno?

Pričakovano se v teh dni veliko govori o tradicionalnem »decembrskem poletu« delnic, ki bi borzne indekse vrnil nad ravni iz začetka leta. Kot katalizatorja se omenjata predvsem dva dogodka in sicer bodisi dogovor ZDA in Kitajske o trgovinski politiki, kar je v rokah predsednika ZDA, bodisi objava odločitev monetarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve (FED), ki bi jo trgi razumeli kot manj restriktivno od predhodnih objav.

Na predsednika Trumpa še čakamo, medtem pa je FED svoj del naloge pravkar izvedla. Guverner Jerome Powell je namreč imel tiskovno konferenco na kateri je podrobneje predstavil nekaj ključnih usmeritev ameriške monetarne politike. Prva reakcija borz po zaključku konference je bila pozitivna. Skupna interpretacija medijev in večine vlagateljev je bila, da se FED naglo bliža zaključku dvigovanja obrestnih mer. To ugibanje naj bi sprožil komentar guvernerja, po katerem naj bi se trenutne obrestne mere že nahajale zelo blizu nevtralne ravni.

Ta komentar je zanimiv predvsem zaradi dejstva, da je na prejšnjem sestanku FED oktobra ta isti guverner izjavil, da smo še zelo daleč od nevtralnih ravnih. Minila nista torej niti dva meseca, v tem času se je ključna obrestna mera dvignila za pičlih 0,25 odstotne točke in sedaj smo nenadoma zelo blizu nevtralnih ravni? Je to morda najlepši dokaz da šefi centralnih bank nimajo niti najmanjšega pojma kaj sploh je nevtralna raven obrestnih mer in kje se trenutno nahaja? No saj Powell, je na prejšnjem sestanku to tudi potrdil, ko je povedal, da dejansko ne vedo kje natančno je trenutno nevtralen nivo obrestnih mer, da pa čutijo, da smo čedalje bliže. Zdaj veste kako zgleda moderno centralno bančništvo. Pojma nimajo, zato pa »čutijo.«

Da ne bomo preveč kritični do guvernerja FED moramo zapisati, da je FED hkrati objavila tudi stabilnostno poročilo v katerem jasno opozarjajo na rast finančnih tveganj. »Valuations in financial markets that are generally elevated and show investors exhibiting a high tolerance for risk-taking, particularly with respect to assets linked to business debt«. Poleg tega opozarjajo še: »debt owed by businesses relative to gross domestic product (GDP) is historically high, and there are signs of deteriorating credit standards.« Na to mi opozarjamo že dolgo časa, gre za tipično dogajanje pozne, zrele faze rastočega borznega in gospodarskega cikla.

Trgi so torej v prvem trenutku pozitivno sprejeli interpretacijo, da se FED bliža zaključku trenda dvigovanja obrestnih mer. Če bi trgi imeli vsaj malo zgodovinskega spomina, bi si ogledali kaj se je zgodilo v prejšnjih dveh epizodah, ko je centralna banka prenehala dvigovati obrestno mero (leta 2001 in 2007). Sledila sta dva največja borzna zloma v novejši zgodovini. Trezni opazovalci torej ne bi smeli biti ravno veliki optimisti, če FED res namerava prenehati dvigovati obrestno mero, ker očitno za to obstajajo razlogi za katere finančni trgi v tem trenutku še ne vedo.

Naše mnenje je, da bo FED sicer nadaljevala cikel zategovanja likvidnosti, ki ni sestavljen zgolj iz dviga ključne obrestne mere, temveč tudi iz normalizacije bilančne vsote (quantitative tightening) v višini 50 milijard USD mesečno. Ta cikel se bo najbrž nadaljeval, morda le nekoliko počasneje, vse dokler na borzah ne bo večjih padcev cen finančnih instrumentov. Letošnji zdrs borznih tečajev vsekakor ne sodi med velike. Naslednji dvig obrestnih mer je tako predviden čez slabe tri tedne. Če na trgu zatem ne bo večjih pretresov, sledi dvig tudi v marcu 2019. Morda se sliši paradoksalno, a edino upanje za vlagatelje, da FED zares preneha z restriktivno monetarno politiko je, da tečaji na borzah pač ne dosegajo novih rekordov.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv