Borzna zima tudi uradno premagana

/ Strokovni članki

Pomlad prinaša nove rekorde

Lanski borzni rekordi so naposled preseženi. Vsaj na ameriških borzah zaenkrat. Evropskim manjka še kakih 5% do dotika vrhov doseženih lani v prvi polovici leta. Tudi osnovni indikatorji vrednotenj so se vrnili v območje nadpovprečno, v ZDA pa celo absurdno visokih vrednosti.

Shillerjev ciklično prilagojeni 10-letni povprečni P/E kazalnik (večkratnik dobička na delnico) za delnice iz indeksa S&P500 denimo znaša 31, kar je cca dvakratnik dolgoletne povprečne vrednosti. Za isti borzni indeks znaša P/S kazalnik (večkratnik prodaje na delnico) 2,2 in je tako približno 60% nad dolgoročnim povprečjem. Dividendni donos delnic, ki sestavljajo ta indeks znaša trenutno 1,9% kar je le 45% dolgoročnega povprečja, ki sicer znaša malenkost nad 4%. Razmerje med celotno tržno kapitalizacjo delnic in BDP v ZDA (t.i. Buffet-ov indikator) znaša 140%, kar je prav tako kar 75% nad dolgoletnim povprečjem. Nadomestitveni kazalnik oz. Tobin Q znaša 1,15 in je 45% nad dolgoročnim povprečjem. Na kratkoročnih ekstremih je tudi večina trgovalnih indikatorjev sentimenta vlagateljev, saj je strmina letošnjega popravka tečajev delnic dejansko neprimerljiva s čimerkoli v novejši borzni zgodovini. Od decembrske panike »recesija je pred vrati« do aktualnega, skoraj religioznega prepričanja »nikoli več recesije v naslednjih sto letih« so minili le štirje meseci. 

 Graf indeska S&P500 april 2019

Večina dolgoročnih fundamentalnih kazalnikov vrednotenj je torej trenutno nekje med 50% in 100% nad dolgoročnim povprečjem. To v praksi pomeni, da morajo vlagatelji pri teh nivojih pričakovati podpovprečne letne donose. Kazalniki vrednotenj sicer nikakor niso dober časovni indikator, posebej ne kratkoročno, kar pomeni, da ni izključeno, da v naslednjih dneh, tednih ali mesecih vsi ti indikatorji ne morejo postati še bolj ekstremni. A to zgolj pomeni, da bodo dolgoročni donosi današnjih vlagateljev še bolj žalostni. Pri trenutnih nivojih vrednotenj se morajo, vsaj v ZDA, vlagatelji nadejati ničelnega povprečnega realnega letnega donosa v naslednjem desetletju (vključujoč dividende). Kdor pričakuje kaj bistveno več bo najbrž precej razočaran. So pa najbrž pričakovanja večine vlagateljev ravno diamentralno nasprotna temu, sicer ne bi bili vsi na polno investirani ravno v obdobju rekordno nadpovprečnih vrednotenj.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv