Obdobje dvigovanja obrestnih mer se zaključuje

/ Strokovni članki

Centralne banke pripravljene na posredovanje na trgih

Globalni kapitalski trgi teden zaključujejo v razmeroma mirnem vzdušju. Sredi tedna je prišlo do malenkostnega popravka, ameriški borzni indeks S&P500 se denimo znova nahaja kakšno točko nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, a bitka okoli te podporne ravni še ni odločena. Je pa moč čutiti, da je ta meja za marsikoga pomembna, saj je bilo kar nekaj odzivov po tem, ko smo prejšnji teden opozorili na nevarnost zdrsa pod njo.

Šef ameriške centralne banke Jerome Powel je tako v začetku tedna omenil možnost posega centralne banke v primeru, da se bodo trgovinske napetosti začele kazati na slabših gospodarskih kazalcih. Šef evropske centralne banke Mario Draghi je prav tako opozoril, da naraščajo negativna tveganja tudi v evroobmočju, zaradi česar napoveduje obrestne mere na ničli še globoko v prvo polovico leta 2020. Gre za svojevrstno sprenevedanje, ker je Draghiju popolnoma jasno, da nobena centralna banka ne more več dvigniti obrestnih mer. Ni torej prav nobene potrebe več, da nas vsakih nekaj mesecev obveščajo, da bodo obrestne mere pustili nespremenjene. Ameriška centralna banka je bila pravzaprav edina, ki je v zadnjem letu dni sramežljivo dvigovala obresti, prišla do pičlih 2,5% in že mora trge miriti z izjavami o ponovnem zniževanju. Gre torej le še za vprašanje časa kdaj bodo morali poseči po drugi nekonvecionalnih ukrepih, ker je politika ničelnih obrestnih mer po desetih letih izvajanja prenehala kazati svoje »zdravilne« učinke. Od Draghija pa še zmeraj pričakujemo pojasnila ali kak komentar o tem kako, da po desetletju ničelnih obrestnih mer in tisočih milijardah EUR presežne likvidnosti v sistemu znova grozi recesija.

V »damage control« se je spustil tudi ameriški predsednik Trump, ki je po presenetljivi napovedi uvedbe carin na uvoz mehiških izdelkov takoj po negativni reakciji trgov kmalu tvitnil, da se bodo z Mehiko še pogajali. Pričakujemo lahko torej podobno dogajanje, kot v primeru Kitajske kar pomeni vsaj nekaj mesecev medijske ofenzivne o tem kako fantastično potekajo trgovinska pogajanja z Mehiko. Vse bolj očitno (in hkrati žalostno) postaja, da skoraj vsi politični ukrepi in odločitve želijo le še ugajati dnevnemu nihanju razpoloženja največjih svetovnih borznih indeksov.

Borze zaenkrat napovedi o možnem posegu (beri: znižanju obrestnih mer) centralne banke ZDA razumejo pozitivno. Zanimivo obnašanje posebej v luči pogleda v preteklost. Če si ogledamo dogajanje v obdobjih, ko je centralna banka ZDA prvič znižala obrestno mero, trenutnega optimizma trgov ne moremo deliti. Še posebej ne, če za referenco vzamemo december 2000 ali junij 2007, ki sta bila prav tako dva meseca, ko je FED začela zniževati obrestno mero. Naslednjih 12 do 18 mesecev v nobenem primeru ni bilo prijaznih do delniških vlagateljev. Bo tokrat drugače?

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv