Tariff Man vs Federal Reserve

/ Strokovni članki

Izvršilna in monetarna oblasta stojita na nasprotnih bregovih.

Jasno je, kateri je bil najpomembnejši dogodek minulega tedna, seveda kar se globalnih kapitalskih trgov tiče. Gre za sestanek dbora guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve (FED). Kakšna so bila pričakovanja? Najmanj rez obrestnih mer v višini 0,25 odstotne točke ter nato vsaj še eden ali dva dodatna reza do konca leta. In kaj je Jerome Powell, šef FED-a prinesel?

Veliko in hkrati za marsikoga premalo, bi lahko opisali na kratko. Centralna banka je ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke, torej točno toliko kot je bilo pričakovano. Je pa obenem Powell dodal komentar, da ne gre za začetek daljšega niza znižanj. S tem je nekoliko ohladil pričakovanja trga o dodatnih znižanjih do konca letošnjega leta. Centralna banka namerava po besedah predsednika odbora guvernerjev najprej počakati na dodatne gospodarske podatke preden se poda v nadaljnje monetarno popuščanje. Če bodo trgi hoteli dodatno znižanje obrestne mere bodo torej morali začeti bolj konkretno izsiljevati, npr s padanjem tečajev delnic. V kolikor se bo rast in doseganje novih dnevnih rekordov borznih indeksov nadaljevala, potem popuščanja s strani FED-a ne bo. Powell je celo namignil na možnost dviga obresti, če se bodo tudi makroekonomski podatki obrnili navzgor. Tudi tokratno znižanje je namreč le posledica decembrske panike in takratnega 20% padca ameriških borznih indeksov.

Poleg znižanja obrestne mere ameriška centralna banka zaključuje še program kvantitativnega zategovanja oz. zmanjševanja svoje bilančne vsote. Ameriška monetarna politika je s temi dvemi ukrepi sedaj precej bolj nevtralna. Obrestne mere so na višini 2,25%, centralna banka pa niti ne dodaja niti ne odvzema več presežne likvidnosti na trgu, vsaj ne v večjem obsegu. S tem je na eni strani zadovoljila tiste, ki so zahtevali manj restriktivno monetarno politiko in šibkejši dolar (denimo predsednik Trump, čepav ta seveda nikoli ni zadovoljen), po drugi strani pa trgom dala vedeti, da je vendarle potreba ohraniti nekaj rezerve za zniževanje obrestnih mer za čas, ko se bodo gospodarski kazalniki dejansko začeli obračati v negativno smer. Zaenkrat v ZDA namreč še vse raste, čeprav se na posameznih področjih kažejo znaki upočasnjevanja. Evropa je druga zgodba, tukaj smo na pragu precejšnje upočasnitve gospodarske aktivnosti.

Ameriški predsednik Trump je bil kot običajno zelo nezadovoljen in je šefa FED obtožil, da se ne trudi dovolj za podporo ameriškega gospodarstva. A Trump je robat, ni pa neumen. Takoj se je domislil načrta kako ameriško centralno banko stisniti v kot in jo prisiliti v dodatno monetarno stimuliranje. Dan po znižanju obrestnih mer v ZDA je »Tariff Man« objavil nove carine v višini 10% na uvoz preostalega blaga iz Kitajske, ki do sedaj še ni bilo obdavčeno. S tem vse bolj oža manevrski prostor Kitajski, kjer kreditni balon v bančnem sistemu že kaže prve manjše razpoke, hkrati pa živcira svojo centralno banko, ki bo zaradi dodatnih trgovinskih napetosti prisiljena razmišljati v smer bolj ekspanzivne monetarne politike. Takoj po objavi novih tarif na kitajsko blago so borzni trgi odreagirali negativno, obenem pa je pričakovana verjetnost, da bo ameriška centralna banka že na septembrskem sestanku znova znižala obrestno mero poskočila preko 70%. Trump je z eno samo potezo postavil vse na svoje mesto. Naj se ve, kdo v resnici vodi monetarno politiko!

 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljenje s tveganji

Nazaj na arhiv