Tresljaji znova vznemirjajo borze

/ Strokovni članki

Federal Reserve in Donald Trump nista zadovoljila pričakovanj vlagateljev.

Kakor da bi prebrali naše preteklo tedensko poročilo, so trgi nemudoma začeli izsiljevati dodatno znižanje obrestnih mer v ZDA. Predsednik Trump je z objavo novih carin na kitajske izdelke dosegel reakcijo kitajskih oblasti in sicer devalvacijo valute juan. To je takoj povzročilo negativen odziv svetovnih borz, ki so v dveh dneh zdrsnile za 4% do 5%. Sedaj je seveda jasno, da bo ameriška centralna banka najkasneje na septembrskem sestanku prisiljena znova znižati obrestne mere, če ne bo morda s to potezo presenetila celo prej. Trgi namreč sedaj pričakujejo še 4 do 5 zaporednih rezov v obrestne mere v ZDA, kar pomeni, da tamkajšnja centralna banka že kar močno zaostaja za pričakovanji trga.

Zniževanja in dodatne monetarne spodbude seveda sedaj napovedujejo in obljubljajo že vse največje centralne banke. Koordinacija monetarne poplave je popolna. Po desetih letih ekstremnih monetarnih ukrepov nobena od centralnih bank ne uspe več normalizirati denarne politike, kljub temu, da so vsi obljubljali, da bodo to lahko kadarkoli storili. Donosi državnih obveznic po vsem svetu postajajo vse bolj negativni. Slovenska desetletna državna obveznica ima negativni donos, nemška in danska dvajsetletna obveznica imata negativne donose celo švicarska tridesetletna obveznica ponuja negativni donos. Ta trend se vse bolj seli tudi v korporativne obveznice in celo v »junk« obveznice najbolj tveganih izdajateljev brez bonitetne ocene. Zaradi politike negativnih obrestnih mer se struktura celotnega finančnega sistema počasi seli v čedalje bolj tvegane segmente.

Centralne banke te neodgovorne politike ne bodo več uspele normalizirati. Kakršenkoli poskus dviga obrestnih mer ali umika nakupov obveznic bi povzročil padec cen v tistem segmentu trga, in posledično beg vlagateljev ter zlom trga. Iz te luknje ni več izhoda. Umetna manipulacija cen je pač premočna in ne omogoča več enostavnega umika iz tega početja. Politike centralnih bank bodo vse bolj deviantne do končne »rešitve«, ki jo je sedaj pravzaprav nemogoče predvideti. Špekulira se vse mogoče od neposrednih nakupov delnic, negativnih obresti na bančne depozite za državljane, prepovedi uporabe gotovine ipd… a pustimo se presenetiti.

Na sliki lahko vidimo trenutno borzno situacijo na primeru ameriškega indeksa S&P500. Padec v prvih dneh avgusta je globoko zarezal v tehnično sliko in potisnil vrednost indeksa pod rastočo modro linijo, ki označuje podporo od predhodnega decembrskega dna. Padec se je v zadnjih dneh stabiliziral in vlagatelji skušajo sedaj potisnili borzne indekse nazaj v varno območje rastočega trenda. Za ponovno vzpostavitev le-tega se mora vrednost indeksa prebiti preko meje 2.960 točk. Če to uspe, se odpira pot na nove vrhove, v nasprotnem primeru pa se naslednja podpora nahaja okoli vrednosti 2.750 točk. Tista bi bila res zelo pomembna za nadaljnjo usodo borznega leta.

Tehnična slika indeksa S&P500 avgust 2019

Borzni trgi se trenutno nahajajo v nevarni situaciji. Vrednotenja so visoka, še posebej na največjem trgu ZDA. Vse več makroekonomskih indikatorjev kaže na upočasnitev gospodarske rasti, ponekod tudi recesijo. Sentiment oz. špekulativni naboj vlagateljev, ki je bil do sedaj močno pozitiven, se seveda zaradi tega krha, kar se vidi tudi na zgoraj predstavljeni tehnični sliki. Kombinacija visokih vrednotenj in vlagateljev, ki začenjajo dvomiti vase pa je močno vnetljiva. Vsa rast zadnjih let je namreč temeljila na veri v ukrepe centralnih bank. A vse bolj očitno postaja, da le-te ne bodo mogle streznitve kar tako prestavljati v nedogled. Če sedaj izgubijo kontrolo nad situacijo, bo masa špekulativne presežne likvidnosti v istem trenutku hotela skozi ista vrata zapustiti trge. To bo vsekakor dogodek, ki ga je dobro opazovati le s primerne varnostne razdalje.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv