Premiki

/ Strokovni članki

September nakazuje zaključek leta

Najpomembnejši borzni indeksi so po dobrem mesecu dni iskanja smeri naposled potegnili navzgor. Sprožilec rasti je bilo nekaj novic, povezanih z Brexitom, dogajanjem v Hong Kongu in trgovinskih pogajanjih med Kitajsko in ZDA. Koliko imajo te novice resne vsebine bo pokazal čas, za trge je bilo dovolj, da se je nekaj kratkoročne negotovosti znova odmaknilo za nekaj mesecev.

V Veliki Britaniji je zadovoljstvo trgov sprožilo dejstvo, da novemu premieru Borisu Johnsonu ne uspeva speljati svoje ideje o izstopu Velike Britanije iz EU brez dogovora. Johnson sicer upa na sklenitev dogovora z EU še pred datumom odhoda Velike Britanije, ki je napovedan za 31. oktober letos, hkrati pa vztraja, da bo ta datum dokončen tudi v primeru, da dogovora ne bo. Nasprotniki odhoda Velike Britanije pa skušajo sedaj v londonskem parlamentu sprejeti zakon, po katerem bi Velika Britanija zaprosila za vnovičen premik datuma izstopa iz EU in sicer na 31. januar 2020. Na ta način želijo Johnsonu preprečiti njegov načrt izstopa iz EU 31. oktobra ter izpeljavo predčasnih volitev, na katerih Johnson prav tako vztraja. V glavnem, stanje je vsak dan bolj kaotično.

V Hong Kongu je bila guvernerka po več tednih demonstracij prisiljena umakniti sporni predlog zakona po katerem, bi bili lahko tamkajšnji prebivalci izročeni Kitajski, če bi ta tako zahtevala. To je bilo dovolj za pomiritev borz, vprašanje pa je ali je dovolj za povrnitev zaupanja prebivalstva do oblasti v Pekingu. Obenem je to tudi dokaz, da danes niti kitajski režim ni več vsemogoč in nima več tako močnega prijema nad državo kot nekoč. Lahko sicer ponovno poskusi s tanki kot pred tridesetimi leti, a to v dobi mobilnih telefonov in socialnih omrežij najbrž ni več zmagovalna taktika. To je kot kaže naposled ugotovila tudi partija. Tako kot povsod torej velja pravilo, da vlada obstaja le dokler ima konsenz ljudstva. To ima vedno neodtujljivo in izključno naravno pravico, da vlado zamenja, bodisi preko demokratičnega procesa volitev, bodisi na druge načine, kadar vlada tak demokratični proces ovira. Sedaj bo zanimivo opazovati ali se vezi med Hong Kongom in Kitajsko po zadnjih dogodkih še lahko zakrpajo ali pa bo prepad vse večji.

Dogajanje na področju trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko je nekoliko bolj komično. Avgusta je ameriška stran zatrjevala, da so čedalje bliže sklenitvi zgodovinskega trgovinskega sporazuma s Kitajci. Iz te moke na koncu ni bilo kruha zato so s prvim septembrom, kot je bilo napovedano, začele veljati carine na uvoz določenih kitajskih izdelkov v ZDA. Kitajska, ki je sprva zatrjevala, da ne bo odgovorila s povratnimi ukrepi, je seveda takoj naslednji dan odgovorila z… povratnimi ukrepi. Novica, ki pa je v zadnjih dneh pomirila borze je enaka, kot vse od začetka letošnjega leta. Obe strani bosta namreč »nadaljevali pogajanja«. Za borze bi bilo v bistvu najbolje, če bi se samo še pogajali v nedogled in nikoli nič izpogajali. Na ta način lahko borzne indekse konstantno držiš v nekakšnem stanju upanja.

Tehnična slika je sedaj sledeča: na grafu je prikazan ameriški borzni indeks S&P500. Vidimo, da se je v zadnjem mesecu zadrževal v območju med obema najpomembnejšima drsečima povprečjema. 200-dnevno drseče povprečje je označeno z rdečo barvo, 50-dnevno drseče povprečje pa z modro barvo. V zadnjih dneh se je vrednost indeksa močno približala zgornji meji tega intervala, torej 50-dnevnemu drsečemu povprečju in jo včeraj naposled tudi prebila navzgor. Ta preboj lahko za nekaj časa znova obudi nekoliko uspavani pozitivni borzni trend in zelo verjetno pomeni osvajanje novih vrhov v naslednjih tednih oz. mesecih. Ponovni zdrs pod to zgornjo mejo, označeno z modro pa bi indekse potisnil navzdol, vsaj do ponovnega testiranja 200-dnevnega drsečega povprečja, če ne še nižje. Kakorkoli, obdobje neodločenosti, ki je karakteriziralo mesec avgust se zaključuje.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

 

Nazaj na arhiv