Prehlad v Silicijevi dolini

/ Strokovni članki

Bikovski trend znova pred preizkušnjo.

Borze so v zadnjih dneh zdrsnile v manjšo korekcijo, o kateri smo pisali prejšnji teden. Vrednost indeksa S&P500 se denimo ni uspela vrniti nad rastočo linijo trenda, ki se je začel letos januarja. To je sprožilo nekajdnevno korekcijo, ta pa zaenkrat še ni povzročila večje tehnične škode.

Na priloženi sliki lahko sedaj vidite desno zgoraj, kje se indeks nahaja. Naslednja izjemno pomembna ločnica bo rdeča linija 200-dnevnega povprečja. Vrednost indeksa ne sme pasti pod to mejo, če želimo rešiti letošnje leto. V nasprotnem primeru se utegne ponoviti dogajanje iz zaključka lanskega leta (kar lahko prav tako spremljate na grafu), ko so po padcu pod 200-dnevno povprečje borzni indeksi po hitrem postopku izgubili dodatnih 10% do 15% vrednosti. Seveda velja tudi nasprotno. V kolikor bo test 200-dnevnega povprečja zdržal, potem se verjetno lahko še letos nadejamo novih rekordnih vrednosti.

Za trenutno korekcijo borznih trgov so tokrat najbolj zaslužne novice iz ZDA. Če smo do sedaj namreč omenjali slabe gospodarske podatke predvsem iz Evrope (Nemčije), so tokrat stopili v ospredje negativni podatki onkraj luže. ISM Manufacturing Report kot tudi Employment Report sta bila v ZDA pod pričakovanji trga in kažeta, da se ohladitev gospodarstva naposled pozna tudi v ameriškem gospodarstvu. To je bilo do sedaj presenetljivo močno, zdaj kaže pa prve znake prehlada.

Da se tam čez nekaj premika je moč razbrati tudi iz dogajanja v tehnološkem sektorju. Borzni indeks tehnoloških delnic Nasdaq je zdrsnil za 6% od svojega junijskega vrha. Nekateri giganti, na primer Amazon in Netflix, so v zadnjih mesecih izgubili 15% vrednosti. Še večje padce v zadnjem letu dni beležijo podjetja kot so Tesla ali Uber, slednji celo že napoveduje odpuščanja. Gre za podjetja, o katerih je veljalo, da bodo s svojim poslovnim modelom popolnoma spremenila dogajanje v svojih panogah, sedaj pa se soočajo s čedalje večjimi težavami, predvsem zaradi nezadostnega pozitivnega denarnega toka, ki ga njihov poslovni model generira. In ne smemo seveda pozabiti najbolj odmevnega primera zadnjih dni – WeWork.

Gre za podjetje, ki najema cela nadstropja v poslovnih stavbah, jih prenovi in nato po dvakrat višji najemnimi oddaja naprej podjetjem in posameznikom. Nepremičninski posrednik torej. Podjetje se je želelo uvrstiti na borzo preko javne ponudbe delnic IPO, pri čemer so si postavili vrednotenje na 47 milijard USD. Ko so začele prihajati na dan informacije o ekscentričnem obnašanju ustanovitelja podjetja, stroških izven nadzora, ter poslovanju v letu 2018, so vlagatelji očitno izgubili nekaj apetita. Podjetje je namreč v preteklem letu zabeležilo 1,8 milijarde USD prihodkov in ob tem ustvarilo 1,9 milijarde USD izgube. Številke so tako odbite, da je bilo to očitno težko prebavljivo celo za standarde Wall Streeta in javna ponudba delnic je bila zaradi nezanimanja vlagateljev v zadnjem trenutku odpovedana. 

Vrednotenja tehnoloških podjetij iz Silicijeve doline so na zelo visokih ravneh. Tega večinoma ne podpirajo finančni rezultati teh podjetij, temveč vera vlagateljev v zgodbe o »disruptivnih« tehnologijah prihodnosti ipd. Ta segment trga je torej življenjsko odvisen od zaupanja vlagateljev in kot kažejo zadnji meseci je to zaupanje prvič po več letih pod vprašajem. Skepsa vlagateljev se že preliva tudi na nepremičninski trg v San Franciscu in okolici. Dogajanje je pomembno predvsem zato, ker očitno kaže na spremembo sentimenta vlagateljev, ki niso več pripravljeni slepo tolerirati premijskih vrednotenj delnic, če je vse kar ta podjetja znajo le kurjenje denarja. To ima lahko pomembne implikacije za vrednotenja tudi na ostalih segmentih delniških trgov.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv