Poslednji dnevi rekordnega leta

/ Strokovni članki

Za vlagatelje na borzah je bilo vsekakor eno boljših let.

Ameriški borzni indeks S&P500 je od začetka leta do danes pridobil cca 27% vrednosti, nemški DAX cca 24%, francoski CAC okrog 26%, britanski FTSE pa zaradi negotovosti okoli Brexita nekoliko manj in sicer 12%.

Dobrih 20% so pridobile tudi kitajske delnice (indeks Shanghai Composite), presenetljivih 30% so poskočile delnice, ki sestavljajo brazilski indeks Bovespa, domači indeks slovenskih blue-chipov SBITOP pa je po več letih stagnacije naposled začel rasti in pridobil približno 15% vrednosti.

Stopnje rasti so na prvi pogled zelo visoke, a je potreba razumeti, da je to v prvi vrsti posledica začetne situacije iz konca lanskega leta. V letu 2018 so namreč nekatere centralne banke vodile nekoliko restriktivnejšo monetarno politiko, predvsem v ZDA, kar je skupaj z napovedjo tarifne vojne proti Kitajski sprožilo zdrs borznih trgov prav v zadnjih mesecih leta. Ker je bil zdrs relativno agresiven, je na čelu centralnih bank zavladala panika in so konec decembra 2018 nenadoma postregle s popolnim preobratom monetarne politike. Če so pred tem celo leto zagotavljale, da bodo vztrajale na poti normalizacije, kar pomeni višanje obrestnih mer in zniževanje bilančne vsote, so decembra pod pritiskom padajočih borz popolnoma obrnile kurz in se v letu 2019 vrnile k zniževanju obrestnih mer in povečevanju bilančne vsote preko sistema nakupa obveznic na trgu. Gre za popolno kapitulacijo monetarne politike in dokaz, da normalizacija le-te ni več mogoča. In prav to dejstvo je tudi najpomembnejša lekcija tega leta.

Obseg dolgov in finančnega inženiringa, ki sta posledica desetletja neodgovornega vodenja politike poceni denarja sta povzročila tako odvisnost od ničelnih obrestnih mer, da bo kakršenkoli poskus normalizacije stanja sprožil dramatične odzive kapitalskih trgov. Ti so sedaj le še funkcija naraščajoče presežne likvidnosti, ki se pod nobenim pogojem ne sme več prekiniti. Centralne banke napihujejo zgodovinski balon na kapitalskih trgih in so se pri tem ujele v past iz katere ni več (enostavnega) izhoda.

Posledice njihovih dejanj so očitne za tiste, ki vedo kam gledati. Uradno sicer inflacija cen potrošnih dobrin ni visoka, je pa zelo visoka inflacija pri cenah na kapitalskih trgih in nepremičninah. Tja se namreč preliva večina presežne likvidnosti ustvarjene z ekspanzivnimi programi monetarne politike. Ti so torej največji generator socialne neenakosti v zadnjem desetletju, saj aktivno prispevajo k čedalje hitrejši koncentraciji bogastva pri odstotku najbogatejših prebivalcev sveta medtem, ko si srednji razred v večini razvitih držav kljub gospodarski rasti in polni zaposlenosti vse težje privošči nakup nepremičnine, šolanje otrok ali zdravstvene storitve. To so kolateralne posledice denarne ekspanzije in bodo postopoma privedle do obsežnih družbenih pritiskov in sprememb, vprašanje je le na kakšen način.

Situacija na kapitalskih trgih z vidka vrednotenj je konec leta sledeča: najvišja fundamentalna vrednotenja se trenutno nahajajo na ameriških ter nekaterih evropskih borzah (Nizozemska, Švica do neke mere tudi Francija). Predvsem ameriški kapitalski trgi, ki so tudi največji in globalno najpomembnejši, so daleč nad svojimi dolgoročnimi povprečji in globoko v območju ekstremnih vrednotenj, primerljivih le še s preteklimi epizodami kakršni sta leti 1929 in 2000, ki sta se zaključili z obsežnimi popravki navzdol. Preostali del Evrope se sicer prav tako nahaja nad dolgoletnim povprečjem, a hkrati ne v območju ekstremnih vrednotenj. Vrednotenja na večjem delu Vzhodne Evrope, v Sloveniji ter na večini trgov v razvoju pa so v okviru dolgoletnih povprečij ali celo nekoliko pod njimi. Seveda pa so na teh trgih nekoliko povečana druga tveganja, ki za razvite trge niso tako izrazita (politično, valutno, socialno, davčno, korupcijsko in druga specifična deželna tveganja).

Pri obetih za naslednje leto se moramo torej najprej zavedati, da je letošnja ekstremna rast kapitalskih trgov predvsem posledica dveh faktorjev: nizke štartne pozicije borznih indeksov zaradi hitrega padca tečajev ravno v zadnjih mesecih leta 2018, ki je takrat privedel do paničnega in pesimističnega sentimenta vlagateljev ter psihološkega učinka presenetljivega nenadnega preobrata monetarne politike iz sramežljivo-restriktivne v letu 2018 nazaj v popolno denarno ekspanzijo v začetku leta 2019. Ta dva efekta v naslednjem letu ne ponujata več elementa presenečenja, obenem pa so razmere na borzah sedaj daleč od tistih paničnih ravni iz decembra 2018. Ravno obratno, tokrat prevladujejo visoka vrednotenja in visok optimizem oz. evforija vlagateljev. Veliko se seveda pričakuje od zadnje runde monetarnih ukrepov, ki naj bi preprečili nadaljevanje gospodarskega ohlajanja, obenem pa ravno kolateralni efekti politike negativnih obrestnih mer postajajo vse večji problem pri vzdrževanju stabilnosti finančnega sistema, kar že priznavajo tudi same centralne banke (ravno v zadnjih dneh je denimo švedska centralna banka kot prva odpravila negativne obrestne mere zaradi dvomov v dolgoročno učinkovitost teh ukrepov).

Dejstvo je, da v tem trenutku borzni fundamenti skoraj nikomur več nič ne pomenijo, nahajamo se v t.i. »melt-up« fazi, kupuje in investira se le še za to, ker je pač denarja povsod preveč in so obresti kot alternativa za varčevalce prenizke. Razplet tega dogajanja bo vsekakor zanimiv. Borzni donos za naslednjih dvanajst mesecev je seveda nemogoče napovedati, a glede na razmere na trgih bi rekli predvsem, da ne pričakujte preveč… Naj vas pri tem vodi sledeče pravilo: tveganja se prevzema takrat, ko ste za to primerno plačani. Pri trenutnih vrednotenjih, so premije za tveganje na večini razvitih trgov  rekordno nizke.

No, ne glede na bodoče borzno dogajanje pa vam želimo Srečno in uspešno leto, ki je pred nami.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv