Novi ali stari predsednik?

/ Strokovni članki

Najpomembnejši politični dogodek leta je za nami, rezultat pa ša ni popolnoma jasen

Brez dvoma so ameriške predsedniške volitve v preteklem tednu prevladovale v medijih. Kot ponavadi so ob takem dogodku skoraj vsi mediji organizirali posebne oddaje in poročanja na temo spremljanja obeh predsedniških kandidatov in štetja volilnih glasov. Seveda je bilo pričakovati šov, tudi ali predvsem zaradi karakterja Donalda Trumpa. To pač on najbolje obvlada.

Ankete so že dober mesec pred volitvami sicer bolje kazale protikandidatu Bidnu. Razlika je v določenem trenutku tudi presegala 5 odstotnih točk, kar je kazalo na dokaj varno zmago demokrata. V medijih se je pojavila celo fraza »modri val«, ki naj bi nakazovala na gladko prevlado demokratov tako v bitki za predsednika kot tudi za predstavniški dom in senat. Glede na to, so očitno bili tudi finančni trgi že bolj ali manj pripravljeni na zmago demokratov.

Takoj po volitvah se je sicer izkazalo, da prevlada demokratov ni bila tako močna kot je kazalo še kak teden dni pred tem. Biden bo zmagal z zelo tesno razliko in ZDA so močno razklane na pol (v času nastanka tega zapisa sicer zmagovalec uradno še ni znan, vendar Bidnu manjka le še 6 elektorskih glasov do zmage, Trumpu pa več kot 50). V senatu kot kaže ohranjajo tesno večino republikanci, v predstavniškem domu kongresa pa demokrati. Vladanje torej ne bo enostavno.

Sicer pa na samo ekonomsko politiko ZDA izbira predsednika ne bo imela večjega vpliva. Na tem področju ostaja najpomembnejša oseba Jerome Powel, predsednik odbora guvernerjev sistema ameriške centralne banke Federal Reserve. Oba kandidata sta bila enaka pristaša velikih državnih intervencij na trgih in obsežnih stimulacijskih paketov za spodbujanje gospodarske rasti. Oba sta torej naklonjena proračunskim deficitom. Trump je sicer favoriziral in izvedel veliko znižanje davčnih stopenj na korporativne dobičke, kar naj bi Biden po napovedih znova povrnil v prvotno stanje. Seveda so predvolilne obljube ena stvar, realnost po volitvah pa druga. Tudi Trump je v osnovi storil le del tistega, kar je pompozno napovedoval leta 2016 tako, da je vprašanje koliko »demokratskega« programa bo Biden lahko izpeljal, preden ga bodo kapitalski trgi usmerili v svoje tirnice. Visoko zvišanje davčnih stopenj vlagatelje na ameriških borzah zagotovo ne bi razveselilo. Oba kandidata bi torej delila ogromno državnega denarja (kdo pa ne bi?), razlike so skrite v niansah, kdo bi bil do tega denarja bolj upravičen. Pri demokratih so v ospredju zelena energija, zdravstvo in informacijska tehnologija, pri republikacnih pa bolj industrija in tradicionalna energetika.

Morda bo še največja razlika opazna predvsem v načinu komuniciranja. Trump je prototip tipičnega populističnega politika, ki rad sam neposredno komunicira z množicami in se ne obremenjuje prav dosti s preverjanjem dejstev, ki jih navaja, prav tako pa ga ni sram, če se v kateri od debat spusti na precej nizko raven. Od Bidna lahko pričakujemo povratek v bolj diplomatsko sprejemljiv način komunikacije, kjer se veliko govori in malo pove, je pa vse seveda zavito v celofan uglajenosti in odmaknjenosti. Sicer pa je že dejstvo, da tako republikanska kot demokratska stranka nista sposobni najti boljših kandidatov kot sta Trump ali Biden, dovolj zgovorno priča o stanju v katerega počasi drsijo zahodne demokracije.

Zelo zanimivo bo vprašanje odnosa s Kitajsko. Tam je Trump retoriko zaostril in sprožil mini trgovinsko vojno s carinami na kitajske izdelke. Od Bidna se pričakuje nekoliko več tolerance do multilateralnega dogovarjanja, je pa obenem res, da se počasi ves razviti svet zaveda hitrega napredka Kitajske predvsem na tehnološkem področju. Če je bila Kitajska do sedaj predvsem znana kot država poceni delovne sile, v zadnjih letih že postaja tudi država potrošnikov in izvoznik napredne tehnologije. Na tem področju pa že stopa na prste ameriškim strateškim interesom, česar niti Biden ne bo mogel spregledati, saj bo kot morebitni predsednik ZDA odgovoren tudi za nacionalno varnost (upoštevajte seveda, da v času nastanka tega besedila še uradno razglašeno, kdo je zmagovalec teh predsedniških volitev).

Sicer pa je Trump že napovedal, da se bo na štetje glasov pritožil. Zaostrovanje na tem področju bi utegnilo podaljšati razglasitev dokončnih rezultatov predsedniških volitev in s tem vneslo nekaj več kratkoročnega nemira na kapitalske trge. Predvsem zato, ker je v vmesnem času zaradi tega morda pod vprašanjem sprejemanje pomembnejših stimulativnih ukrepov za ohranjanje gospodarske rasti v bitki z virusom COVID-19. Če pa pride vmes morda celo do množičnih nemirov in prepiranja o domnevni kraji volilnega rezultata, potem bo šele veselica. Brez zagotovil o konstantnem stimuliranju gospodarstva s strani fiskalnih in monetarnih oblasti, finančni trgi pač sedanjih rekordno visokih vrednotenj ne morejo podpirati.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

 

Nazaj na arhiv