Odpiranje

/ Strokovni članki

Začenja se faza postopnega sproščanja epidemioloških ukrepov

Druga polovica aprila je minila brez večjih sprememb. Vsaj na finančnih trgih je krize definitivno konec, borzni indeksi se vzpenjajo na rekordne ravni. Vlagatelje je najbrž nekoliko zmedel le sam šef ameriške centralne banke, ki je v sredo na isti tiskovni konferenci najprej trge pomiril z izjavo, da še ni čas za umik ekstremne monetarne politike, kmalu zatem pa vse skupaj zalil z vedrom mrzle vode, ko je opozoril na znake pretirane evforije na določenih segmentih borznih trgov. Federal Reserve sicer pravi, da bo gospodarstvo podpirala dokler to ne bo popolnoma okrevalo, a glede na najave nekaterih največjih podjetjih o ponovnem začetku več deset milijard vrednih nakupov lastnih delnic bi lahko rekli, da smo to točko že presegli. Morda je bil še največji premik dosežen na valutnih trgih, kjer ameriški dolar ponovno drsi, potem ko se je v mesecih februar in marec krepil.

Kakorkoli, trgi so rekorde dosegli pod vtisom neprekinjene poplave pozitivnih novic. Najprej so bili še lani na vrsti ekstremni monetarni ukrepi, kot so znižanje obrestnih mer in povečanje mesečnega odkupovanja obveznic, temu so kmalu sledili ekstremni fiskalni ukrepi z več tisoč milijard vrednimi paketi pomoči gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju. Sedaj se tem pozitivnim informacijam pridružuje še postopno odpiranje javnega življenja in naraščanje precepljenosti, kar pomeni tudi bližajoči se konec najtežje zdravstvene faze te krize.

Statistični podatki, ki bodo sedaj objavljeni, se bodo večinoma primerjali z enakim obdobjem lani, ko je bil izbruh epidemije še v začetni fazi in je bilo vse zaprto in zaustavljeno. Številke rasti bodo povsod astronomske predvsem zato, ker bo primerjalna raven v lanskem letu izjemno nizka. Ne gre se čuditi, če bomo tu in tam priče posameznim zgodovinskim rekordom, kar se tiče denimo medletne stopnje rasti BDP, maloprodaje, industrijske proizvodnje itd… Vsekakor se pa najbolj smeje najbogatejšemu odstotku zemljanov, ki so pravi zmagovalci te krize, saj se je velik del monetarnih in fiskalnih ukrepov prelil predvsem v rekordno hitro napihovanje vrednosti njihovega premoženja. Če so bile krize do sedaj običajno zaznamovane s splošnim dlje časa trajajočim znižanjem vrednosti premoženja, je to prva kriza v kateri se je vrednost premoženja izjemno hitro povečala.

 

Hkrati s tem hitrim povratkom na pred-epidemijske rekorde je za pričakovati, da se bo debata v drugi polovici leta počasi odmaknila od reševalnih ukrepov k ukrepom, kako zajeziti rast proračunskih deficitov. V ZDA se že namigujejo dvigi raznih davčnih stopenj. Kanadska centralna banka je minuli teden prva zakorakala v območje ohlajanja monetarne politike z znižanjem tedenske vsote nakupov obveznic. Norveška je celo napovedala morebiten prvi dvig obrestnih mer v drugi polovici letošnjega leta. Večina ostalih pomembnih centralnih bank, kot so ameriška FED, evropska ECB in japonska BOJ je bolj previdnih in ne signalizirajo večjih sprememb pred letom 2022, če jih v to ne bodo prisilili razmere na trgih, predvsem inflacijska pričakovanja.

Reševalni paketi bodo torej imeli v prihodnjih četrtletjih velik enkratni učinek na statistične podatke, dolgoročno pa se bo zatem rast BDP znova približala tistemu sivemu letnemu povprečju, ki sicer počasi drsi že od osemdesetih let dalje. Ostalo bo breme odplačevanja astronomskih dolgov, saj skorajda ni več razvite države, ki bi imela razmerje dolg/BDP pod 90%. Še več, nekatere razvite države tudi ZDA denimo, so se v petnajstih letih zaradi reševanja dveh kriz in sicer najprej finančne v letu 2008 in nato še COVID v letu 2020 približale nivojem, ki smo jih včasih imeli za problematične in so jih izkazovale države kot so Grčija ali Italija. Seveda je v določenih trenutkih panike prav, da v dogajanje poseže centralna banka kot stabilizator, a ko se nakupi obveznic v zneskih več deset milijard mesečno izvajajo že celo desetletje postane to problem, ker politikom onemogoča soočanje z realnostjo. Že samo zmanjšanje teh nakupov utegne sedaj sprožiti finančne pretrese, kaj šele popolno prenehanje. Tisti bolj matematično razpoloženi boste takoj prepoznali značilnosti delovanja drugega odvoda oz. pospeševanje ali pojemanje hitrosti.

Morebitno priznanje centralnih bank, da nakupov obveznic ne morejo več zmanjšati brez negativnih posledic za financiranje državnih blagajn in posledično gospodarsko rast bi de-facto pomenilo priznanje neposrednega monetarnega financiranja državnih proračunov, kar je v resnih centralnih bankah prepovedano dejanje. Ta segment monetarne politike je bil namreč do sedaj rezerviran za države kot so Jugoslavija, Zimbabve in Venezuela. Kot veste so to primeri uspešno vodenih držav z visokim standardom in blaginjo prebivalcev, politično stabilnostjo in mednarodnim ugledom. Lahko bi rekli, da je centralnim bankam COVID kriza pravzaprav prišla ravno prav, da jim lani ni bilo treba pokazati ali so sposobne prvič po finančni krizi v letu 2008 izvajati bolj restriktivno monetarno politiko. A zaradi tega naloga ne bo nič lažja, kvečjemu težja, ker je odmik od realnih vrednotenj na finančnih trgih danes še večji kot je bil pred letom dni.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv