Dober dan inflacija

/ Strokovni članki

V tretje gre rado

Zadnja dva tedna sta na borze prinesla nekaj več volatilnosti, a v skupnem skoraj nobenega napredka, kar se tiče rasti tečajev. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq se je za kratek čas dotaknil psihološke meje 15.000 točk, vendar se je do konca tedna vrnil v območje pod 14.800 točk, kjer se nahaja od začetka julija.

Najbolj pričakovana informacija tedna je bila seveda objava podatka o inflaciji v ZDA. V sredo je naposled številka prišla na dan in znaša 5,4 % na letni ravni (Consumer Price Inflation). Gre za najvišjo inflacijo po letu 2008 in je bila nekako tudi pričakovana glede na dogajanje v zadnjih mesecih. Najmočnejši vpliv na skok inflacije so imele cene surovin, rabljenih vozil in transportnih storitev.

Borzna reakcija na objavo vroče inflacije ni bila negativna, kar pomeni, da je bila številka do neke mere pričakovana, obenem pa večina udeležencev zaenkrat verjame ameriški centralni banki, ki vztraja, da je trenutna inflacija le prehodne narave in pričakuje, da se bo že naslednje leto vrnila v območje 2 %. To kaže tudi donos ameriške 10-letne državne obveznice, ki se ni pomembno premaknil.

Kljub relativno mirnemu odzivu trgov pa se vendarle porajajo tudi zaskrbljeni glasovi in dvomi ali se bo inflacija res vrnila na bolj sprejemljive ravni. Kar nekaj glasov znotraj ameriške Federal Reserve je izrazilo potrebo po začetku umikanja monetarnih spodbud, preden se ta »začasna inflacija« vgradi v dolgoročna cenovna pričakovanja podjetij in gospodinjstev.

Dve manjši centralni banki sta prejšnji teden že odreagirali in umirili svojo monetarno politiko. Bank of Canada je znižala znesek mesečnih nakupov obveznic, Bank of New Zealand pa jih je kar popolnoma zaustavila. A ti dve sta le mali ribi. Pomembna za borze bo predvsem reakcija FED, kjer se zaradi hitro rastočih cen nepremičnin in sedaj še vročih inflacijskih številk, razvija vse močnejša debata v smeri predčasnega začetka zmanjševanja mesečnih odkupov obveznic. Šlo bo za precej občutljivo kalibracijo ukrepov, ker so finančni trgi v zadnjih letih razvili visoko odvisnost od presežne likvidnosti, zaradi česar obstaja nevarnost močnih reakcij vlagateljev, ki lahko tudi ogrozijo gospodarsko rast.

FED je po veliki finančni krizi dva-krat poskusila z zmanjševanjem mesečnega zneska nakupov obveznic na odprtem trgu, a je v obeh primerih kmalu odnehala zaradi negativne reakcije trgov. Prvič je to poskusila leta 2014 in drugič leta 2018, ko je kmalu po začetku uvajanja bolj restriktivne politike prišlo do inverzije krivulje donosov in prvih znakov recesije. Bo torej tretji poskus bolj uspešen?

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv