Se obeta leto jastreba?

/ Strokovni članki

Letošnje leto je bilo eno od bolj izjemnih vsaj za ameriške delniške trge. Rast je bila sicer nekoliko bolj selektivna in skoncentrirana predvsem na tehnološke gigante. Tako tehnološki indeks Nasdaq kot S&P500, kjer delnice, kot so Microsoft, Google, Apple, Amazon in Tesla, skupaj dosegajo 20 % utež v indeksu, sta pridobila približno 20 % vrednosti. Ostali indeksi, ki vključujejo tudi manjša podjetja ali pa tem petim gigantom ne posvečajo take teže, se niso tako izkazali. Dow Jones Industrials je denimo na letni ravni pridobil sicer še vedno spoštovanja vrednih 18 %, Russell 2000, ki vsebuje bolj manjša in srednja podjetja pa je porasel »le« za dobrih 11 % (vse navedene vrednosti v tem članku veljajo na dan 17. december, morda se do konca leta lahko še malenkost spremenijo). Bilo je torej leto koncentracije rasti in moči v morda desetih gigantskih podjetjih, povezanih predvsem z informacijsko tehnologijo.

Tokrat z veseljem ne moremo mimo omembe blestečega leta za domači borzni indeks SBITOP. Po letih stagnacije in zaostajanja za velikimi je naposled poletel. Pridobil je kar 37 % in s tem daleč prevladal nad ostalimi evropskimi indeksi. Največ je k temu seveda prispevala delnica Krke, ki ima v indeksu daleč največjo težo in je v letu dni zrasla za 28 %. Še bolj impresivne stopnje rasti pa sta dosegli dve delnici iz finančne industrije, in sicer banka NLB s kar 67 % rastjo in Pozavarovalnica Sava s 50 % rastjo tečaja. Vlagatelji v domače delnice so naposled vendarle nagrajeni za potrpežljivost, je pa ta rast tudi do neke mere upravičena, saj so slovenske delnice izkazovale res visoko fundamentalno podvrednotenje glede na tujo konkurenco v panogah, na kar smo tudi redno opozarjali v naših člankih. Ničelne obrestne mere na bančne depozite so naposled začele dovolj vznemirjati del varčevalcev, da so poiskali alternativne donose na delniških trgih in v zelo velikem obsegu očitno tudi na domačem nepremičninskem trgu.

Kaj pa makroekonomske razmere? Leto je bilo seveda zaznamovano z divjanjem koronavirusa in posledično z ukrepi za boj proti širjenju te nadloge. Gospodarski subjekti in gospodinjstva so bili zaliti z astronomskimi količinami fiskalnih spodbud, izjemno ekspanzivna pa je bila še do pred kratkim tudi monetarna politika, kar se je poznalo predvsem v prvi polovici leta, ko so bile stopnje rasti BDP glede na leto pred tem povsod rekordne. To je bilo seveda zelo spodbudno okolje za rast vrednosti naložb in rast optimizma vlagateljev in potrošnikov.

Kje smo danes? Vrednotenja na kapitalskih trgih so zaradi zgoraj opisanih dejavnikov rekordno visoka, še posebej to velja za ameriške delniške trge. Morda od te evforije nekoliko odstopajo le trgi v razvoju, predvsem tudi zaradi letošnje obsežne pocenitve kitajskih delnic, ki so v povprečju izgubile cca 14 % (indeks Hang Seng v Hong Kongu), pa tudi brazilskih, katerih indeks BOVESPA je od začetka leta v minusu za dobrih 9 %. Pričakovanja vlagateljev na razvitih trgih so izjemno visoka, kar pa postaja razlog za previdnost. Če je bilo v letu 2021 okolje še zelo stimulativno za rast vrednosti naložb zaradi izjemnih spodbujevalnih ukrepov, je bilo to leto obenem tudi zaznamovano s pojavom inflacije, kakršne v zadnjih dvajsetih letih v razvitih državah ne pomnimo. Gre za nov faktor v enačbi, ki ga je sedaj treba jemati resno.

Del te inflacije je seveda posledica logističnih omejitev zaradi ukrepov povezanih s koronavirusom in zato morda bolj prehodne narave, del inflacije pa zaradi rasti plač, deglobalizacije in učinka zelenih politik postaja strukturni. Če torej sestavimo skupaj širšo sliko lahko ugotovimo, da bo v letu 2022 v razvitih gospodarstvih prisoten precej nižji obseg fiskalnih spodbud, kot leto prej. ZDA so imele v iztekajočem se letu denimo kar 15 % proračunski deficit, kar se v naslednjem letu ne bo ponovilo. Proračunski deficit države matematično pomeni presežek v ostalih sektorjih, kot so gospodinjstva in podjetja. Zaradi ekstremnega proračunskega deficita so gospodinjstva na drugi strani močno povečala svoje prihranke, podjetja pa dobičke. To je imelo izjemen pozitiven vpliv na borzne in nepremičninske trge v letu 2021 in ta trend se v takem obsegu v naslednjem letu ne bo nadaljeval.

Druga plat je monetarna politika, ta pa vsaj v ZDA ravno sedaj prehaja iz ekspanzivne v blago restriktivno. Mesečni odkupi obveznic s strani Federal Reserve se bodo predvidoma zmanjševali po stopnji 30 milijard USD in dosegli ničlo aprila 2022, kmalu zatem naj bi po trenutnih pričakovanjih sledil tudi prvi dvig obrestnih mer. To je celo nekoliko hitreje od prvotnih napovedi. Dva primarna cilja centralnih bank sta namreč nizka brezposelnost in stabilne cene. Prvi cilj je povsod bolj ali manj izpolnjen, saj se delodajalci celo soočajo s čedalje bolj perečim problemom pomanjkanja delovne sile, drugi cilj, stabilne cene pa se zdi da vse bolj uhaja izpod nadzora. Centralne banke v letu 2022 tako praktično nimajo več izgovorov za vztrajanje pri ekspanzivnih monetarnih politikah. In ker inflacija oz. drugače povedano rast osnovnih življenjskih stroškov postaja čedalje bolj tudi politični problem, lahko pričakujemo še glasnejše pozive politikov, naslovljene na centralne banke, naj v zvezi s tem problemom tudi kaj naredijo. Federal Reserve se je ta teden že odzvala in naznanila agresivnejši umik spodbujevalnih ukrepov. Zagovorniki restriktivne denarne politike oz. v žargonu »jastrebi« iz sestanka v sestanek bolj prevladujejo nad zagovorniki denarne razpuščenosti »golobi«.

Leto 2022 bo morda leto, v katerem se bomo počasi poslovili od dnevnega ukvarjanja s COVID-om in se bolj osredotočili na inflacijo. Monetarna ekspanzija, ki traja že dobrih 11 let, se bo v različnem tempu zaključila bolj ali manj povsod v razvitem svetu. Previdno torej, ker zaenkrat kaže, da bi lahko evforija vlagateljev v naslednjem letu prvič naletela na močnejši »kontra« veter. A ne glede na borzno dogajanje, želimo vam srečno in uspešno leto.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv