Z novim letom se pozornost investicijske javnosti usmerja v komentarje in dejanja centralnih bank. Inflacija povsod po svetu narašča, zato se od monetarnih oblasti pričakuje, da stvari spravijo pod kontrolo. Tako ni več vprašanje, “ali” temveč “kdaj”, “koliko krat” in “za koliko” bodo dvignile obrestne mere.

Jerome Powell, šef ameriških Zveznih Rezerv (FED), je namignil, da je prvi dvig marca zelo verjeten. Glede inflacije je opozoril, da se sicer pričakuje občutno upočasnitev v drugi polovici leta, vendar obstajajo tveganja, da bi lahko vseeno še presenetila v smeri previsoke inflacije. Ta je namreč v ZDA decembra pospešila na letno raven 7%, osnovna inflacija, ki ne vsebuje volatilnih cen hrane in energentov, pa se je povzpela na 5,5%, kar je najvišje po letu 1982. Medtem je četrtletna rast BDP v ZDA, preračunana na letno raven, dosegla 6,9%, kar je precej nad pričakovanimi 5,5%.

Centralna banka evroobmočja je bistveno manj zavzeta za prvi dvig obrestnih mer. Kljub dejstvu, da so rastoče cene hrane in energentov povzročile decembrski skok inflacije na 5%, je predsednica ECB Christine Lagarde zavrnila namige o hitrejšem tempu dvigovanja obrestnih mer. Osnovna inflacija na letni ravni brez upoštevanja cen hrane in energentov je v evroobmočju namreč nekoliko zmernejših 2,6%.

Na kapitalske trge vseeno bolj vplivajo poteze FED, in ker v ZDA inflacija močneje presega tamkajšnja pričakovanja, se s strani FED pričakuje agresivnejše posege tako glede števila dvigov obrestnih mer kot njihovega obsega. To je zaskrbelo finančne trge, ker bi višje obrestne mere utegnile negativno vplivati na poslovanje podjetij.

Borze so mesec zaključile pretežno v rdečem območju. Najvišje izgube so beležile tehnološke in ostale “hitrorastoče” oz. “growth” delnice. Indeks S&P500 je izgubil 5,26% vrednosti, Dow Jones 3,325, Nasdaq Composite pa kar 8,98%. Dolar je ob tem pridobil 1,19% in se povzpel na vrednost 1,1233 dolarja za evro.

Nemški indeks DAX je zdrsnil za 2,6%, francoski CAC za 2,15%, kombinirani Eurostoxx pa za 2,88%. Eden redkih pozitivnih je bil britanski FTSE100, ki je pridobil 1,08%, hkrati pa je britanski funt pridobil 0,6% proti evru. Tudi slovenski borzni indeks SBITOP je mesec januar zaključil 2,24% v plusu. V Aziji je japonski Nikkei izgubil 6,22%, indeks Hang Seng iz Hong Konga pa pridobil 1,73%.

Posebej pozitivno je posloval energetski sektor. Cena teksaške nafte WTI je namreč zrasla za 17,21% na 88,15 USD za sodček, cena naravnega plina pa je v istem obdobju poskočila kar za 30% na 4,874 dolarja za MMBtu (Metric Million British thermal unit). Cene enrgentov rastejo, ne zgolj kot posledica neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, temveč tudi zaradi političnih napetosti med Rusijo in Ukrajino. Cene plemenitih kovin so v mesecu januarju malenkost nazadovale, zlato je mesec zaključilo tik pod vrednostjo 1.800 USD za unčo.

V tem trenutku so borzni trgi zelo volatilni, k čemur dodatno prispevajo še politične napetosti in sezona objav poslovnih rezultatov. Naša pričakovanja gredo v smer, da se bo inflacija postopoma umirila, najprej v evroobmočju, v drugi polovici letošnjega leta in nato kasneje še v ZDA. Posledično se bodo umirila tudi pričakovanja o večkratnih zaporednih dvigih obrestnih mer, kar bi moralo vplivati na nižjo volatilnost in izboljšanje sentimenta vlagateljev.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
Dodajamo 
 pregled ključnih finančnih kategorij (januar 2022).pdf Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.