AKTUALNO

Novice

Spremljajte mesečno dogajanje na trgih.

Vse novice

Junij 2024 na finančnih trgih

Globalni delniški trgi so mesec junij beležili močno mešane donose in s tem drugo četrtletje zaključili v precej različnem tonu. Sektorja informacijske tehnologije in komunikacijskih storitev hitro rasteta, na drugi strani pa so izgube beležili sektorji surovin, energetike in javne oskrbe. Junijski rezultat evropskih volitev, posebej dogajanje v Franciji, je povzročilo zaostajanje evropskih delnic za donosi ameriških.

Maj 2024 na finančnih trgih

Globalni delniški trgi so maj zaključili s pozitivnimi donosi, pri čemer so razviti trgi bili boljši kot trgi v razvoju. Vlagatelji pričakujejo znižanje obrestnih mer, čeprav v ZDA nekoliko kasneje kot v nekaterih drugih regijah, npr. evroobmočje.

April 2024 na finančnih trgih

Aprilski podatki kažejo, da je inflacija v ZDA vztrajno previsoka, kar je ohladilo upanje za prvi junijski rez obrestnih mer. Indeks potrošniških cen (CPI) je marca na mesečni ravni zrasel za 0,4%, inflacija na letni ravni pa se je iz februarskih 3,2% povzpela na 3,5%. Jedrna inflacija ostaja nespremenjena pri 3,8%. Izdatki za osebno potrošnjo (PCE), katere ameriška centralna banka Federal Reserve najtesneje spremlja, ko gre za vprašanje presojanja inflacije, so se marca prav tako povzpeli in sicer na 2,7

Marec 2024 na finančnih trgih

Globalni delniški trgi so mesec marec v splošnem zaključili s pozitivnimi donosi. Težavo imata le še kitajski lokalni trg in trg v Hong Kongu. Ameriške delnice so rasle predvsem pod vplivom pričakovanj o znižanju obrestne mere. Kaže pa, da bo tempo zniževanja počasnejši zaradi trdovratne inflacije in močnega trga dela.

Naj skladi 2024

Dne 4.4.2024 je v Ljubljani potekal tradicionalni letni dogodek Naj skladi, ki ga organizira Časnik Finance d.o.o.

Podaljšanje akcije brez vstopnih stroškov

Akcija brez vstopnih stroškov, ki velja za vsa enkratna vplačila v podsklade krovnega sklada, se podaljša do vključno 30.4.2024.

Februar 2024 na finančnih trgih

Mesec februar je bil na večini kapitalskih trgov pozitiven, tudi na trgih v razvoju, kjer so kitajske delnice po več mesecih drsenja naposled vendarle zabeležile nekaj pozitivnih številk. Na obvezniških trgih je prišlo do rasti zahtevanih donosov, kar pomeni padec tečajev obveznic, ki je predvsem posledica zamikanja datuma prvega pričakovanega znižanja obrestnih mer v ZDA. Trdovratna inflacija in močan trg dela centralnim bankam ne omogočata enostavne odločitve glede prvega reza.

Januar 2024 na finančnih trgih

Na razvitih trgih je bil januar v splošnem pozitiven mesec, podprt z dokaj dobrimi poslovnimi rezultati nekaterih podjetij in pričakovanji, da se centralne banke nagibajo k znižanju obrestnih mer. Do konca meseca so se ta pričakovanja nekoliko ohladila zaradi objave sorazmerno dobrih makroekonomskih indikatorjev ZDA.

December 2023 na finančnih trgih

Leto 2023 je bilo na kapitalskih trgih razmeroma ugodno. Večina borznih indeksov je beležila dvomestno rast, doseženo predvsem v zaletu zadnjih dveh mesecev leta. Ta je posledica pričakovanj, da bodo najpomembnejše centralne banke sveta v letu 2024 začele zniževati obrestne mere zaradi zniževanja medletne stopnje inflacije.

November 2023 na finančnih trgih

Visoka novembrska rast delniških tečajev na borzah je nadoknadila velik del padca predhodnih treh mesecev in pravzaprav prestavlja najvišjo mesečno rast v zadnjih treh letih. Obrat se je začel po objavi podatkov o oktobrski inflaciji (indeks CPI), ki je s septembrskih 3,7% zdrsnila na 3,2%. Objava je močno zvišala pričakovanja, da se inflacija hitro bliža ciljnima 2%, zaradi česar nadaljnji dvigi obrestnih mer ne bodo več potrebni.

Oktober 2023 na finančnih trgih

Globalni delniški trgi so oktobra že četrti mesec zapored izgubljali vrednost zaradi bojazni, da bodo obrestne mere v ZDA na visokih nivojih vztrajale dlje časa. K tej bojazni prispevata predvsem visoka inflacija in močan trg dela. Zdrsnile so tudi cene obveznic zaradi česar se je denimo donos ameriške 10-letne obveznice za kratek celo dotaknil 5%, kar je najvišje v zadnjih 17-ih letih.

Akcija brez vstopnih stroškov

V času od 1.11. do 30.11.2023 lahko nalagate sredstva v podsklade krovnega sklada brez vstopnih stroškov.

September 2023 na finančnih trgih

Po močni prvi polovici leta so kapitalski trgi, mesec september in skupaj celotno tretje trimesečje letošnjega leta zaključili v negativnem območju. Zdrse so beležile tudi cene državnih obveznic, saj donosi dolgoročnejših obveznic naraščajo. Surovine so pozitivno izstopale, med slednjimi še najbolj energetske, zaradi znižanja črpalnih kvot Savdske Arabije in Rusije.

Avgust 2023 na finančnih trgih

Ameriški delniški indeksi so avgust zaključili v rdečih številkah. Dow Jones je zdrsnil za 1,77%, S&P500 za 2,36%, Nasdaq pa za 2,17%. Dolar se je okrepil proti evru, in sicer za 1,38% na 1,0841 USD za 1 EUR. Prepričanje vlagateljev, da bo Federal Reserve po julijskem zvišanju prenehala z dvigi obrestnih mer, se je malce znižalo.

Julij 2023 na finančnih trgih

Rast na globalnih delniških trgih se je nadaljevala tudi v juliju z izjemo Japonske, kjer je lokalni indeks Nikkei po dveh predhodnih mesecih močne rasti tokrat zaključil nespremenjeno.

Junij 2023 na finančnih trgih

Globalni delniški trgi so v juniju večinoma beležili rast in s tem tudi celotno drugo trimesečje letošnjega leta potisnili v pozitivno območje. Največje odstopanje predstavlja Kitajska (in Hong Kong) – indeks Hang Seng je sicer v juniju pridobil 3,74%, vendar je v zadnjih treh mesecih skupaj kljub temu izgubil 7,27%. K temu so, kljub post-Covid odpiranju gospodarstva, prispevali slabši ekonomski kazalniki ter večja previdnost mednarodnih vlagateljev v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti med Kitajsko

Maj 2023 na finančnih trgih

Globalni delniški indeksi so v mesecu maju večinoma beležili izgube. A znotraj sektorske porazdelitve je prišlo do očitnih razhajanj v donosih, ki so posledica evforije okoli umetne inteligence.

Novi lastnik Primorskih skladov je postal Elektroncek Group B. V.

Z današnjim dnem je po pridobitvi vseh zahtevanih soglasij regulatornih organov v Sloveniji Skupina Elektronček uspešno zaključila prevzem družbe Primorski skladi.

April 2023 na finančnih trgih

Kljub povečani napetosti zaradi negotovosti v bančnem sektorju po propadu Silicon Valley Bank v začetku marca so ameriške delnice v aprilu uspele zabeležiti šibko rast. V zadnjih dneh aprila se je zamajala še ena večja regionalna banka First Republic, vendar jo je v zadnjem trenutku pred propadom prevzel bančni gigant JP Morgan v tesnem sodelovanju z ameriško vlado, seveda.

Marec 2023 na finančnih trgih

V petih dneh v začetku marca so tri manjše do srednje velike ameriške banke povzročile močan zdrs globalnih borznih indeksov, kar je zahtevalo hiter odziv regulatorjev.

Februar 2023 na finančnih trgih

Po razmeroma dobrem januarskem začetku leta so se borzni trgi v februarju umirili. Evropski indeksi so večinoma beležili minimalne stopnje rasti, ameriški pa manjše izgube zaradi rasti vrednosti dolarja. Največji zdrs so beležile delnice kitajskih izdajateljev, indeks Hang Seng v Hong Kongu je izgubil kar 9,41% vrednosti.

Januar 2023 na finančnih trgih

Leto 2023 so borzni trgi začeli dobro z rastjo tečajev na večini pomembnejših borz. Delno je k temu pripomoglo odpiranje kitajskega gospodarstva po opustitvi politike ničelne tolerance do Covid-a v mesecu decembru. Dodatno hitro upada stopnja rasti inflacije, kar sproža optimistična pričakovanja, da se bližamo vrhu zategovanja monetarne politike. Hkrati z upadanjem inflacije so v januarju upadli tudi pričakovani donosi državnih obveznic. Kanadska centralna banka je dvignila obrestno mero za 0,25 odstotka

Leto 2022 na finančnih trgih in pogled v leto 2023

Leto 2022 je bilo za vlagatelje razmeroma naporno. Pričakovali smo, da bo špica inflacije zaradi počasnejše rasti potrošnje in odpravljanja ozkih grl v dobavnih verigah dosežena že pozno spomladi in se nato postopoma normalizirana do konca leta, a še zmeraj ostaja na višjih nivojih kot leto prej. Invazija ruskih sil v Ukrajini februarja 2022 je nato močno vplivala na makroekonomsko sliko.

November 2022 na finančnih trgih

November je bil na delniških trgih pozitiven, izstopajoče močni popravki so bili zabeleženi na Kitajskem in v Hong Kongu.

Oktober 2022 na finančnih trgih

Globalni razviti trgi so oktobra dosegli visoke donose in na ta način izničili septembrske izgube. Fokus zanimanja vlagateljev ostaja inflacija in poteze centralnih bank, a je bil oktober tudi mesec objav kvartalnih poslovnih rezultatov tretjega četrtletja.

September 2022 na finančnih trgih

Zaradi vztrajno visoke inflacije se je drsenje delniških trgov nadaljevalo tudi v septembru. Splošna stopnja inflacije v ZDA se je sicer spustila že drugi mesec zapored – iz 9,1% v juniju, na 8,5% v juliju in nato na 8,3% v avgustu – a stopnja osnovne inflacije (izključuje cene hrane in energije), znova narašča. Federal Reserve je zaradi tega poudarila svojo zavezanost k dvigovanju obrestnih mer toliko časa, dokler se letna stopnja inflacije ne bo spustila na sprejemljivo raven.

Avgust 2022 na finančnih trgih

Po močnem pozitivnem popravku v mesecu juliju se je rast delnic na kapitalskih trgih nadaljevala tudi v prvi polovici avgusta. Prelom je nato prišel v obliki govora predsednika odbora guvernerjev Federal Reserve, ki je namignil, da bo v boju zoper inflacijo potrebnih še kar nekaj dvigov obrestnih mer. Korekcija, ki je sledila na delniških trgih, je povzročila, da so le-ti mesec avgust zaključili v rdečih številkah.

Julij 2022 na finančnih trgih

Julijski gospodarski podatki kažejo na nadaljevanje upočasnjevanja svetovne gospodarske aktivnosti. Inflacija narašča, centralne banke dvigujejo obrestne mere, podatki o rasti BDP pa so negativni.

Junij 2022 na finančnih trgih

Inflacija nad pričakovanji je prisilila ameriško centralno banko v dvig obrestnih mer za 0,75 odstotne točke, kar je vplivalo na močan zdrs delniških trgov v mesecu juniju. Gre za najvišji posamični dvig obrestnih mer po letu 1994, napovedani pa so še dodatni dvigi.

Maj 2022 na finančnih trgih

Mesec maj je bil eden bolj turbulentnih v zadnjih letih. Ameriški borzni indeksi so denimo zabeležile največji 2-dnevni zaporedni zdrs tečajev v zadnjih dveh letih. V nadaljevanju meseca se je volatilnost nato umirila, tečaji so se popravili in ameriški indeksi so mesec na koncu zaključili na pozitivni ničli. Debata investicijske javnosti se v glavnem odvija okoli inflacije, centralne banke pa so naposled konkretno krenile na pot boja zoper to nadlogo.

April 2022 na finančnih trgih

Kljub nadaljevanju ruske invazije v Ukrajini, novice o tem dogajanju ne prevladujejo več v ekonomskih novicah.

Marec 2022 na finančnih trgih

V marcu je medije in kapitalske trge zaposlovala predvsem vojna v Ukrajini. Ker je Rusija eden od ključnih izvoznikov surovin kot so nafta in plin, so posledično močno zrasle cene le-teh.

Akcija brez vstopnih stroškov od 15.03. do 30.04.2022

V času od 15. 3. do 30. 4. 2022 lahko nalagate sredstva v naše vzajemne sklade brez vstopnih stroškov.

Mesečna poročila o poslovanju skladov v februarju

Na spletni strani objavljamo redna mesečna poročila o poslovanju skladov v februarju.

Januar 2022 na finančnih trgih

Z novim letom se pozornost investicijske javnosti usmerja v komentarje in dejanja centralnih bank. Inflacija povsod po svetu narašča, zato se od monetarnih oblasti pričakuje, da stvari spravijo pod kontrolo. Tako ni več vprašanje, “ali” temveč “kdaj”, “koliko krat” in “za koliko” bodo dvignile obrestne mere.

December 2021 na finančnih trgih

Leto 2021 se je zaključilo v pozitivnem ozračju, vsi pomembnejši borzni indeksi z izjemo Hong Konga in kitajskih delnic so trgovanje zaključili v zelenih številkah. Kljub temu so mesec zaznamovale tudi določene skrbi. Inflacija ostaja zaskrbljujoči faktor saj je decembra dosegla 6,9 % na letni ravni, kar je najvišje po juniju 1982. To je tudi spodbudilo ameriško centralno banko Federal Reserve, da je najavila pospešek umikanja monetarnih spodbud. Mesečni nakupi obveznic se bodo tako zmanjševali s tempom 3

November 2021 na finančnih trgih

Borze so novembra vse do zadnjega tedna beležile rast, kljub slabšanju dogajanja, povezanega s COVID ukrepi v Evropi, predvsem na Nizozemskem in v Avstriji. ZDA so v tretjem četrtletju beležile 4,9 % rast BDP, evroobmočje pa 3,7 % rast. Stopnja brezposelnosti je v ZDA upadla na 4,2 %, število novih iskalcev zaposlitve (199.000) pa je prav tako zabeležilo najnižjo vrednost po letu 1969. Brezposelnost v evroobmočju sicer ravno tako upada, a je v primerjavi z ZDA še na relativno visokih 7,3 %. Delnice so tor

Oktober 2021 na finančnih trgih

Po negativnem septembru so oktobra globalni kapitalski trgi večinoma okrevali, kar je bilo podkrepljeno z dobrimi rezultati poslovanja podjetij v tretjem četrtletju in popuščanja skrbi v kitajskem nepremičninskem sektorju. Kljub temu prva tema ostaja inflacija, saj cene energentov vztrajno rastejo. Centralne banke so sicer naznanile, da so pripravljene reagirati z umirjanjem monetarne politike in se na ta način boriti zoper rastoča inflacijska pričakovanja. V ZDA gospodarski podatki kažejo na upočasnje

Vse novice

Strokovni članki

Brskajte po mnenjih in strokovnih člankih naših zaposlenih.

Vsi strokovni članki

Povej, kaj bereš

Prva polovica julija posebej zanimivega dogajanja na borzah ni prinesla. V ospredju zanimanja vlagateljev ostajajo ameriške tehnološke delnice, zdi pa se, da fokus ni več ekskluzivno orientiran na Nvidio, temveč kapital v zadnjih tednih rotira med vsemi šestimi znanimi imeni (Apple, Amazon, Meta, Google, Microsoft in Nvidia). Vse ostalo bolj ali manj caplja v ozadju.

Prva polovica leta

Dogajanja, ki bi v zadnjih dveh tednih pomembneje poseglo na delniške trge, ni bilo. Bliža se poletje in s tem čas razmišljanj o dopustih, zato si morda le na kratko osvežimo razvoj dogodkov v prvi polovici letošnjega leta in ocenimo trenutno stanje.

Koncentracija rasti

Kar nekaj pomembnih odločitev, ki bi lahko vplivale na borzno dogajanje, se je zvrstilo v zadnjih dneh. Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko rekli. Še dobro, da se vlagatelji trenutno bolj ukvarjajo s čaščenjem umetne inteligence, a o tem nekaj več v nadaljevanju.

Čakajoč Godota

Zadnja dva tedna sta na delniških trgih minila prevladujoče pozitivno. Povprečni promet sicer upada, oža pa se tudi krog delnic, ki rastejo proti tistim, ki ne rastejo. V zadnjih dneh je praktično vse breme napredovanja indeksov položeno v Nvidio.

Adrenalinski šport

Mesec april je na večini razvitih borz minil v blago rdečih številkah. Pomembnejši borzni indeksi so mesec zaključili s 3% do 5% minusom. Sentiment vlagateljev obremenjujejo predvsem neznanke glede nadaljnjega odziva centralnih bank, saj so borzni udeleženci očitno drugače interpretirali letošnje namere monetarnih oblasti.

Valovi

Rast na delniških trgih se po dobrem prvem četrtletju v zadnjih tednih umirja. Vse bolj se zdi, da centralne banke ne bodo posegle v monetarno politiko z večjim številom rezov obrestne mere. Napenjanje mišic na Bližnjem vzhodu tudi ne prispeva ravno k optimizmu vlagateljev.

Počasi in previdno

Dolgo pričakovani marčevski sestanek guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve se je zgodil 19. in 20. marca. Po sestanku je predsednik Odbora guvernerjev Jerome Powell na tiskovni konferenci predstavil sprejete odločitve. Poglejmo si kakšne so novosti.

Inflacija - blizu a hkrati daleč

Teden je minil v znamenju astronomskega dobička Nvidie, ki leti na krilih implementacije umetne inteligence v vse pore informacijske tehnologije. Objava rezultatov poslovanja je tečaj delnice v enem samem dnevu (22. februar) dvignila za 15%. Po novem je Nvidia z 2.000 milijardami USD tržne kapitalizacije četrta največja globalna korporacija, za Microsoftom, Applom in Saudi Aramcom.

Umetnost bizarnih napovedi

Današnji članek bo malce samopromocijski, ampak z razlogom. Želimo vam ponovno poudariti pomembno razliko med investiranjem in špekuliranjem. Oba načina razmišljanja o naložbah sta čisto v redu, pod pogojem, da vlagatelj pozna razliko med njima, jo uskladi s svojimi cilji in torej posledično ve, kaj dela.

FED: dosegli smo vrh in čakamo

Prvi dnevi novega leta na borzah minevajo v znamenju konsolidacije. Po močnem skoku delniških tečajev novembra in decembra lani se čedalje več vlagateljev sprašuje, ali ni morda evforija vendarle šla predaleč. Indeksi se trudijo povzpeti na nove vrhove, a imajo zadnje dni pri tem nekoliko večje težave kot v zaključku lanskega leta.

Donos in sreča

Leto 2023 se počasi zaključuje. Zaradi negativnega razvoja dogodkov na borzah v letu 2022 in krepitve restriktivne monetarne politike smo leto začeli precej previdno. Previdnost se je izkazala kot pretirana. Z vidika borznih donosov lahko namreč leto 2023 ocenimo kot fantastično. Ameriški borzni indeks S&P500 je denimo od začetka leta porasel za 22%, Nasdaq za 41%, nemški DAX, kljub tehnični recesiji za 20%, slovenski SBITOP pa za dobrih 18%. To so izjemno dobri letni donosi.

Predbožično izzivanje FED?

Novembrski pozitivni odboj tečajev je bil zelo močan in še traja. Zajel je večino pomembnejših borz, upirajo se le delnice kitajskih izdajateljev. Konec oktobra smo opozorili na možnost tega pozitivnega preobrata in ta napoved je bila takrat zaradi precej negativnega sentimenta po treh zaporednih mesecih drsenja tečajev pravzaprav razmeroma enostavna. Sedaj je slika znova drugačna.

Boj med monetarno in fiskalno politiko

Pozitivni tehnični odboj tečajev, ki smo ga kot možnost po treh mesecih drsenja nakazali v našem predhodnem članku se dogaja. Pomembnejši borzni indeksi trenutno glede na konec oktobra pridobivajo nekje med 5% in 7%.

Visoke obrestne mere in občutljivost vlagateljev

Kaže, da bo oktober tretji zaporedni negativni mesec za donose na največjih svetovnih borzah razvitih trgov. Negativni sentiment se v zadnjih tednih vse bolj koncentrira predvsem v tehnološkem sektorju.

Največji kupec obveznic nadaljuje umik s trga

Dogajanje na najpomembnejših borzah v zadnjih štirinajstih dneh kaže, da so vlagatelji komentarje ameriške centralne banke razumeli podobno, kot smo jih opisali v našem predhodnem članku. Šlo je predvsem za buren odziv na dolgoročnem delu krivulje donosov.

Higher for ... ever?

Za nami je septembrski sestanek Odbora guvernerjev FED. Bil je nestrpno pričakovan, ker so finančni trgi želeli slišati, ali je FED blizu koncu cikla dvigovanja obrestnih mer in predvsem kako kmalu bo sledilo prvo znižanje obresti. Poglejmo si v nadaljevanju, kaj je o tem imel po sestanku za povedati predsednik Odbora guvernerjev Jerome Powell.

Druga plat ekonomskega čudeža Kitajske

Mesec avgust se je na večini kapitalskih trgov zaključil z negativnim predznakom. Zahodni razviti trgi, vključno z ameriškimi, so beležili manjše zdrse nekje med -1% in -3%. Večji padci so zaznamovali predvsem kitajske delnice in tokrat tudi domačo Ljubljansko borzo.

Federal Reserve: Priročnik o uporabi

Ker je avgust, vas tokrat ne bomo znova morili z dnevnim dogajanjem na borzah. Namesto tega si poglejmo temo, ki pogosto vzbuja zanimanje javnosti, spremlja pa jo kar nekaj teorij zarote. Federal Reserve oz. ameriška centralna banka. Treba se bo prebiti skozi malce več dolgega rumenega branja torej, a ravno poletje je pravi čas za to.

Prihodnost pripada pogumnim

Rast tečajev na delniških trgih se nadaljuje tudi v mesecu juliju. Poganjata jo predvsem prepričanje, da se bodo ZDA letos izognile recesiji ter ponovno obujena vera v neuničljive rezultate tehnoloških podjetij, tokrat predvsem po zaslugi umetne inteligence.

Asimetrični cilji

Mesec junij se je na večini delniških trgov zaključil v močno zelenih številkah. Vlagatelje zadnje mesece z optimizmom navdaja dejstvo, da recesije uradno še ni, gospodarska rast vsaj v ZDA, ostaja razmeroma visoka ne glede na rast obrestnih mer. prav Vztrajno nizka še zmeraj ostaja tudi stopnja brezposelnosti

Junijska pavza

Teden je seveda minil v znamenju pričakovanega sestanka guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve 13. in 14. junija. Kot običajno je po sestanku sledila tiskovna konferenca z objavo odločitev odbora FOMC (Federal Open Market Commitee).

Umetna inteligenca in trg dveh hitrosti

Mesec maj je bil za večino pomembnejših borznih indeksov podobno kot pred tem april, relativno miren. Ameriški S&P500 je denimo v prvem tednu maja najprej izgubil dobra 2%, predvsem zaradi nesmiselne debate okoli limita ameriškega dolga, nato do sredine meseca izgubljeno nadoknadil in do konca še pridobil 0,8% vrednosti.

Prijateljske obale

Po razburljivem marcu je za nami relativno dolgočasen april. Borzni indeksi so se po kratkem marčevskem bančnem preplahu popravili in sedaj že nekaj tednov stagnirajo in čakajo na informacije, ki bi jih potegnile bodisi navzgor bodisi navzdol. Inflacijske številke v ZDA se znižujejo, kar vlagatelje po eni strani navdaja z upanjem, da je cikel dvigovanja obrestnih mer končan, po drugi strani pa so vsak dan glasnejša opozorila o prihajajoči recesiji.

Kratka zgodovina recesij v ZDA

V zadnjih petdesetih letih se je v ZDA zvrstilo šest recesij, pri čemer zadnje COVID-19 recesije ne upoštevam, saj po mojem mnenju ne sodi med klasične recesije, kar bom tudi podrobneje obrazložil v nadaljevanju. Vsaka recesija je po svoje posebna.

Likvidnostna kriza v času presežne likvidnosti?

Veliko se je dogajalo v zadnjih dveh tednih, zato kar začnimo. Najprej Silicon Valley Bank. Osmega marca je ta banka obvestila javnost, da se je odločila za odprodajo dela svojega obvezniškega portfelja, pri čemer je ustvarila skoraj 2 milijardi USD izgube in je uprava posledično predlagala dokapitalizacijo v podobni višini. Vendar težave banke ne izvirajo iz tega dogodka.

Postaja vroče

Februar je na delniških trgih minil v bolj umirjenem ozračju. Začel se je pozitivno a so nato začele prihajati informacije o stopnji inflacije v ZDA in nekaterih državah evroobmočja, ki so nekoliko ohladile entuziazem vlagateljev. Ameriški borzni indeksi so tudi pod vplivom močnejšega dolarja mesec zaključili v rdečih številkah, evropski so bili večinoma malce v zelenem, še najbolj je izstopal prav slovenski SBITOP s kar 5,6% mesečno rastjo, kar je predvsem posledica 9% rasti tečaja delnice banke NLB. K b

Konkurenca na trgu denarja

Quantitative Easing je bila politika monetarnega sproščanja v ZDA, ki je v zadnjih desetih letih ustvarila morje presežne likvidnosti v bančnem sistemu. Podobno politiko so centralne banke več let izvajale v večini razvitih držav sveta.

Let's fight the FED

Pozitivni naboj na delniških trgih vztraja tudi v prvih dneh februarja. Odboj od dna, ki se je plaho začel konec lanskega septembra na vrhuncu panike zaradi rasti obrestnih mer in je bil takrat s čisto tehničnega, »oversold« vidika tudi pričakovan, se počasi razvija v mini-evforijo. Kratkoročno smo že precej v »overbought«, evforičnem območju obnašanja vlagateljev.

Dober začetek

Če je bil december za imetnike delnic nekoliko slabši, prva dva tedna novega leta vsaj zaenkrat kažeta da bo januar v tem pogledu bistveno boljši. Predvsem trgi v razvoju in evropske delnice so leto začele zelo spodbudno. Ameriške malce zaostajajo, tepe jih pa še drsenje vrednosti dolarja, kar pomeni da vlagatelji v ameriške delnice, ki živijo izven ZDA ne občutijo rasti vrednosti teh naložb.

Kje smo in kam gremo

Zadnji trgovalni dnevi iztekajočega se leta kažejo, da se božično rajanje, vsaj na delniških trgih letos ne bo zgodilo. Tečaji na večini razvitih trgov so se v mesecu decembru namreč nekoliko znižali. Nič dramatičnega zaenkrat, a zdi se, da se je predhodna novembrska veselica zaradi pričakovanj o preobratu monetarne politike po zadnjih nastopih centranih bankirjev vseeno malce ohladila.

Zaključek leta v božičnem duhu

Pozitivni oktobrski sentiment na borzah se je nadaljeval tudi v novembru. Večina pomembnejših borznih indeksov je v zadnjem mesecu pridobila dodatnih 5% ali 6% vrednosti. Septembrski strah je torej dokončno pozabljen, med vlagatelji prevladuje močan optimizem glede »božičnega pospeška« in izboljšanja situacije v letu 2023. Predvsem pa te špekulacije podžiga zgodba o skorajšnjem preobratu monetarne politike, ki iz meseca v mesec kar nekako vztraja v medijih.

Vzdušje znova pozitivno

Konec septembra smo ugibali o možnosti kratkoročnega tehničnega popravka, ker so bili borzni trgi takrat v močno »oversold« situaciji. Prevladovala sta strah in negativne informacije. Prvo polovico oktobra je sicer še zaznamovalo postopno drsenje borznih tečajev, a je večino najpomembnejših borz do konca oktobra vendarle zajelo nekaj optimizma.

Run to the hills

V našem avgustovskem poročilu smo komentirali poletni popravek delniških tečajev na borzah in opozorili, da se utegnejo trgi v naslednjih tednih znova obrniti navzdol. To se je tudi zgodilo in danes lahko opazujemo, kako se je celotna poletna rast preprosto stopila. Poglavitni delniški indeksi (na sliki ameriški S&P500) so se vrnili na izhodišče pred popravkom, ki se je začel v sredini junija.

Vzpon inflacije in umetnost mehkega pristanka

Prva polovica leta vlagateljev na kapitalskih trgih v glavnem ni navdušila. Večina pomembnejših borznih indeksov je v rdečih številkah. Pričakovanja v začetku leta so bila prevladujoče pozitivna, realnost pa je nekoliko drugačna. Kako smo se znašli tu?

Poletni obrat

Sredi julija smo v našem tedenskem poročilu opozorili, da se obeta možnost večjega kratkoročnega popravka navzgor in dejansko je do tega tudi prišlo. Večina pomembnejših borznih indeksov je nato od takrat do sredine avgusta pridobila med 8% in 16% vrednosti.

FED pivot?

Prejšnji teden smo pisali o potezah ECB, pa dajmo ta teden pozornost preusmeriti na ameriško FED. V torek 26. in sredo 27. julija je ameriška centralna banka Federal Reserve izvedla svoj zadnji sestanek monetarnega odbora pred poletnimi počitnicami. Če ne bo vmes potrebe po izrednem ukrepanju, je naslednji sestanek predviden za konec septembra.

Whatever it takes

Julij je bil prelomen mesec za Evropsko Centralno banko in monetarno politiko Evropske Unije. V četrtek, 21. julija je ECB dvignila vse tri obrestne mere za 0,5 odstotne točke. Monetarna politika evroobmočja se torej prvič po letu 2014 umika iz območja negativnih obrestnih mer.

Don't fight the FED?

Drsenje tečajev delnic na kapitalskih trgih se je v zadnjih tednih nekoliko umirilo, a negotovost je visoka. Strahovi pred recesijo se krepijo, prav zaradi tega pa je bil tudi negativni sentiment že razmeroma močan, kar obeta tudi možnost večjega (vsaj kratkoročnega) popravka navzgor in zdi se, da se v zadnjih dneh ravno to tudi dogaja.

Popuščanje špekulativne komponente cen

Delniški borzni indeksi so v glavnem še zmeraj usmerjeni navzdol, vmes pa pot prekinjajo krajši ali daljši pozitivni popravki. Gre za tipično nihanje v razpoloženju vlagateljev, ki včasih kulminira v pretiranem pesimizmu, nato pride do pozitivnega odboja, ki vlagatelje znova spravi v stanje optimizma. Sledi nova doza slabših podatkov iz realnega gospodarstva, kar finančne trge nato spet obrne navzdol. To ciklično drsenje z vmesnimi poskusi preobrata je značilno delovanje medvedjega borznega trenda.

Prilagajanje novi realnosti

Na borznih trgih prevladuje volatilnost. V praksi to pomeni velike dnevne premike borznih indeksov v obe smeri, ki pogosto presegajo 3% na dnevni ravni. Skupni trend je zaenkrat še vedno negativen, v zadnjih dneh se sicer tempo drsenja nekoliko ustavlja in se poskuša doseči preobrat, a pričakovati moramo dogajanje v valovih, tudi večmesečnih v obe smeri.

Padli covidni borzni angeli

Kaj za vlagatelje pomenijo dvigi temeljnih obrestnih mer, korekcija delniških indeksov in morebiten pok balončka tehnoloških delnic?

Sprememba cilja

Po marčevskem popravku je v drugi polovici aprila na borzah znova zapihal nekoliko hladnejši veter. Vojna v Ukrajini se je umaknila iz prvega plana, zanimanje vlagateljev pa so ponovno prevzeli bolj splošni, globalni makroekonomski podatki. Med temi je najpomembnejši relativno visoka stopnja inflacije, ki pri približno 8% letno hitro znižuje kupno moč prebivalstva.

Keep raising until something breaks

Druga polovica marca je na borzne trge pričakovano prinesla močan popravek tečajev. Kot smo ocenjevali v našem predhodnem poročilu, gre najbrž za to, da so vlagatelji prebavili začetni šok po izbruhu vojne, ki je konec februarja nenadoma potisnil borze globoko v območje strahu.

Bilanca disruptivnega leta

Seveda so predvsem evropske borze močno pod vtisom dogajanja v Ukrajini. Vsaka omemba napredka v mirovnih pogovorih povzroči skok evropskih borz, vsak dodaten dan brez rešitve pa vleče tečaje navzdol. Zadnji dnevi tik pred nastankom tega članka sicer kažejo, da so tudi evropski vlagatelji začetni šok bolj ali manj prebavili. Poglavitni evropski borzni indeksi se denimo nahajajo le še približno 4% do 5% pod nivoji izpred začetka rusko-ukrajinskega konflikta.

Vojna v Ukrajini: Posledice in premisleki za finančne trge

Negotovost povzroča velike dnevne premike pri tečajih delnic, obveznic, surovin in valut. Medtem tudi vlagatelji iščejo varno zavetje.

Ruski medved na evropskih borzah

V minulem tednu je nedvomno vso pozornost javnosti pritegnil razvoj dogodkov v Ukrajini. Tudi borze seveda niso ostale imune na to dogajanje.

Inflacija uhaja

Po negativnem januarju so finančni trgi v začetku februarja doživeli umiritev in se tudi malce popravili. Januar je bil sicer najbolj negativen za ameriške delnice, posebej za tiste iz tehnološke panoge. Med redkimi pozitivnimi borzami se je poleg britanske in brazilske znašla tudi domača Ljubljanska borza, katere indeks SBITOP je tudi v januarju pridobil 2,5%.

Negotov začetek

Prvi tedni novega leta borznim indeksom povzročajo težave. Izjema je slovenski SBITOP, ki nadaljuje s pozitivnimi premiki, ostali pa očitno že čutijo hladen piš, ki prihaja iz največje tiskarne denarja na svetu. V nadaljevanju si podrobneje poglejmo dosedanje januarsko dogajanje.

Se obeta leto jastreba?

Letošnje leto je bilo eno od bolj izjemnih vsaj za ameriške delniške trge. Rast je bila sicer nekoliko bolj selektivna in skoncentrirana predvsem na tehnološke gigante. Tako tehnološki indeks Nasdaq kot S&P500, kjer delnice, kot so Microsoft, Google, Apple, Amazon in Tesla, skupaj dosegajo 20 % utež v indeksu, sta pridobila približno 20 % vrednosti. Ostali indeksi, ki vključujejo tudi manjša podjetja ali pa tem petim gigantom ne posvečajo take teže, se niso tako izkazali. Dow Jones Industrials je denimo n

Prvi primer virusa inflacije v federal reserve?

November se je na delniških trgih zaključil pretežno v rdečih številkah. Svetla izstopajoča zvezda na globalni ravni je bila tokrat domača Ljubljanska borza oziroma indeks SBITOP. V novembru je pridobil kar 3,5 % in s tem popolnoma povozil ostale pomembnejše indekse, ki so bili večinoma vsi v minusu z izjemo tehnološkega Nasdaqa, pa še ta je komajda izvlekel malenkosten 0,25 % na mesečni ravni. Lepo, slovenske delnice so si glede na relativna vrednotenja v primerjavi s tujimi po dolgem času vendarle zaslu

Zakaj se vse draži? To so vzroki in posledice inflacije

Inflacija je v zadnjih mesecih močno poskočila, hkrati pa povzročila strah med vlagatelji zaradi potencialno negativnih učinkov na borze, obrestne mere in samo gospodarstvo. Prav tako si mnogi belijo glavo z vprašanji, zakaj je trenutna inflacija tako visoka, ali je možna hiperinflacija in ali bodo šle obrestne mere končno navzgor. Statistični urad Republike Slovenije je poročal, da so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zrasle za tri odstotke na letni ravni, medtem ko je Eurostat objavil, da je n

Plešemo, dokler se glasba ne ustavi

Oktober in začetek novembra sta bila po septembrskem zdrsu borznih indeksov večinoma zelo pozitivna. Prednjačili so ameriški trgi, kjer je oktobrska povprečna 7 % rast res impresivna. Sledi jim preostali del razvite Evrope, ki je pridobil med 2 % in 5 %. Zaostajajo tokrat predvsem azijski trgi in domača borza, kjer oktobrske stopnje rasti komajda dosegajo 1 %. Glavna makroekonomska zgodba so še zmeraj inflacijski pritiski. Ti še naraščajo, v ZDA so pred dnevi že namerili 6,2 % stopnjo rasti cen na letn

Vsi strokovni članki

Javne objave

Bodite obveščeni o znižanju vstopnih stroškov in o vabilih k oddaji ponudb.

Vse javne objave

Javna objava posodobljenih dokumentov skladov

Spremembe in dopolnitve v prospektih so predvsem v zvezi z novimi zahtevami ZISDU-3 in njegovimi podzakonskimi akti. Dokument s ključnimi informacijami nadomešča dosedanji Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID).

Javna objava posodobljenih dokumentov skladov

Z današnjim dnem, 3.5.2022, pričnejo veljati spremembe pravil upravljanja Krovnega sklada PSP v delu, ki se nanaša na vse podsklade krovnega sklada. Ob tem je bila opravljena posodobitev prospekta krovnega sklada in prospekta vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter posodobitev dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelja posameznega sklada.

Poročilo o izvajanju politike sodelovanja za leto 2021

Skladno s 317.b členom Zakona o gospodarskih družbah in Politiko sodelovanja družba objavlja: - Poročilo o izvajanju politike sodelovanja za leto 2021.

Javna objava revidiranih letnih poročil 2021

Družba obvešča, da je na strani posameznega sklada v rubriki Aktualna poročila in arhiv objavljeno - letno poročilo 2021 za Krovni sklad PSP oziroma - letno poročilo 2021 za vzajemni sklad Lillywhite 7 Rock; ter na strani O družbi v rubriki Finančni podatki - letno poročilo 2021 za Primorske sklade.

Informacija o spremembi pravil upravljanja krovnega sklada PSP

Zaradi vedno večje digitalizacije finančne industrije je družba za upravljanje uredila možnost pristopa k pravilom upravljanja z uporabo sredstev elektronske identifikacije ter možnost elektronskega digitalnega poslovanja vlagateljev z družbo za upravljanje, ki sledi izvedbi pregleda stranke.

Besedilo sprememb in prečiščeno besedilo prospekta krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja

V zvezi z informacijo o spremembi pravil upravljanja Krovnega sklada PSP, objavljeno dne 19.4.2022, objavljamo Prospekt Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja (pregled sprememb in dopolnitev); Prospekt Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja (prečiščeno besedilo),

Vpis oddelitve po pogodbi o delitvi in prevzemu v sodni register

Dodatne informacije: Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije na sedežu družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper, na telefonski številki 05 66 33 150 ali preko elektronske pošte info@primorski-skladi.si. Družba PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška ulica 12, Koper, na podlagi 214. člena ZISDU-3 in Sklepa o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot, obvešča, da je bila dne 18.11.2021 v sodni register vpisana oddelitev po pogodbi o delitvi in prevzemu z dne 2.9.2021, na podlagi katere se

Obvestilo o znižanju vstopnih stroškov

Uprava družbe za upravljanje Primorski skladi, d.o.o., Koper, je dne 30.9.2021 sprejela sklep, da se v času trajanja posebne marketinške akcije, od dne 15. 10. 2021 do vključno dne 15. 12. 2021, pri enkratnih vplačilih v podsklade PSP PIKA, PSP ŽIVA, PSP MODRA LINIJA, PSP OPTIMA in FT Quant vstopni stroški ne bodo zaračunavali.

Kontaktirajte nas

AKTUALNO

AKTUALNO

Novice

Strokovni članki

Javne objave