V marcu je medije in kapitalske trge zaposlovala predvsem vojna v Ukrajini. Ker je Rusija eden od ključnih izvoznikov surovin kot so nafta in plin, so posledično močno zrasle cene le-teh. Rusija in Ukrajina skupaj pomenita kar 30 % svetovne proizvodnje žita. Cena naravnega plina je poskočila za 28 %, zaradi skrbi glede rednih dobav od katerih so nekatere evropske države močno odvisne. Kmalu po začetku invazije na Ukrajino je Nemčija odstopila od dovoljenja za plinovod Severni tok 2, preko katerega naj bi se dobavljal plin iz Rusije. Cena sodčka nafte je mesec zaključila z rastjo v višini 4,76 % pri ceni 100,28 USD, vmes pa se je za kratek čas celo dotaknila cene 130,5 USD za sodček. Mednarodna agencija za energijo je na rast cen odgovorila s povečanjem ponudbe nafte iz strateških rezerv.

Zaradi rasti cen energentov obstaja strah, da bo ta rast vplivala na znižano potrošnjo gospodinjstev in rast stroškov podjetij, kar bi upočasnilo gospodarsko aktivnost. Visoke cene hrane in energije pomembno prispevajo tudi k naraščajoči inflaciji, ta v ZDA znaša 7,9 % na letni ravni, v evroobmočju pa 7,5 %. Ker so to številke za mesec februar, dogajanje v Ukrajini vanje še ni zajeto.

Centralne banke so kot odgovor na inflacijsko pospeševanje začele zavzemati čedalje bolj restriktivno pozicijo. Ameriška Federal Reserve je ključno obrestno mero dvignila za 0,25 odstotne točke in napovedala dokaj agresiven tempo nadaljnjih zvišanj. Posledično je dolar pridobil 1,37 % proti evru in se povzpel na vrednost 1,1065 USD za EUR. Evropska centralna banka je predstavila svoj načrt zniževanja mesečnih nakupov obveznic, ki naj bi se zaključil septembra letos, kar pomeni, da lahko že letos tudi v evroobmočju pričakujemo prvi dvig obrestnih mer. Donos do dospetja ameriške desetletne državne obveznice se je medtem povzpel iz 1,822 % na 2,345 % in ne kaže znakov upočasnjevanja.

Kljub geopolitičnim in monetarnim zadevam so ameriški borzni indeksi mesec marec zaključili v zeleni barvi.  Dow Jones je pridobil 2,36 %, S&P500 3,58 %, Nasdaq Composite pa 3,41 %. Zaradi bližine rusko-ukrajinskega konflikta in večje odvisnosti od dobave ruske nafte in plina, je evropski indeksi niso odnesli tako dobro. Nemški DAX je izgubil 0,32 %, kombinirani Eurostoxx je zdrsnil za 0,55 %, francoskemu CAC pa je komajda uspelo zaključiti z glavo nad vodo in sicer plus 0,02 %. Veliki zmagovalec meseca je bil slovenski borzni indeks SBITOP s kar 10,95 % rastjo. Britanski FTSE100 je pridobil 0,77 %, točno toliko vrednosti pa je proti evru v istem obdobju izgubil britanski funt.

Močna rast (4,88 %) je zaznamovala tudi japonski indeks Nikkei, vendar je to tudi posledica padca vrednosti japonskega jena proti vsem ostalim valutam. Proti ameriškemu dolarju se jen nahaja na šest-letnem dnu. Ponovni izbruh bolezni Covid-19 je negativno zaznamoval kitajske borze, saj so se tam nekatera večja mesta odločila za popolni lockdown. Borzni indeks v Hong kongu (Hang Seng) je denimo izgubil 3,88 % vrednosti.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (marec 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.