NOVICE

PRIJAVA NA E-NOVICE

Med prvimi bodite obveščeni o akcijah, razmerah na trgu ter ostalih ugodnostih, katere vam ponujamo.

 

Prijava

14.06.2022

Maj 2022 na finančnih trgih

Mesec maj je bil eden bolj turbulentnih v zadnjih letih. Ameriški borzni indeksi so denimo zabeležili največji 2-dnevni zaporedni zdrs tečajev v zadnjih dveh letih. V nadaljevanju meseca se je volatilnost nato umirila, tečaji so se popravili in ameriški indeksi so mesec na koncu zaključili na pozitivni ničli. Debata investicijske javnosti se v glavnem odvija okoli inflacije, centralne banke pa so naposled konkretno krenile na pot boja zoper to nadlogo.

 

V začetku maja je ameriška Federal Reserve dvignila kratkoročne obrestne mere za 0,5% na 1,0%, kar je največji premik po letu 2000. Pred tem je v mesecu marcu izvedla prvi dvig po petih letih, in sicer takrat za 0,25%. V nadaljevanju leta so pričakovani še dodatni dvigi. Poleg tega FED načrtuje tudi postopno zniževanje svoje bilančne vsote.

 

Inflacija v ZDA se je v mesecu aprilu sicer nekoliko znižala iz 8,5% na letni ravni na 8,3%, a pričakovan je bil padec na 8,1%. To potrjuje vztrajno rast potrošniških cen. Je pa kljub temu prvi signal umirjanja od lanskega septembra, kar glede na vse bolj odločne ukrepe centralnih bank daje upanje, da inflacija ne bo več dolgo vztrajala na trenutnih nivojih. Tudi stopnja osnovne inflacije, ki ne vključuje cen hrane in energije, se je znižala iz 6,5% na 6,2%, a tudi tukaj je bil pričakovan večji padec in sicer na 6,0%.

 

Dodatna skrb je, kako bo visoka inflacija vplivala na gospodarsko rast. ZDA so denimo v prvem letošnjem četrtletju zabeležile kontrakcijo BDP v višini 1,5% letno. Na medletni ravni je sicer sprememba BDP še zmeraj pozitivna, a na ulici počasi dobiva vse več veljave pričakovanje o pojavu blage recesije do konca letošnjega leta. To se je še dodatno potrdilo, ko sta sredi maja največja ameriška trgovca Walmart in Target objavila slabše rezultate od pričakovanih in znižala napovedi o poslovanju do konca tekočega leta. Njuna objava je povzročila največji dnevni padec borznih tečajev po juniju 2020, ker rezultati teh orjaških trgovcev predstavljajo trende na področju obnašanja potrošnikov.

 

Kljub temu presenečenju so se borzni trgi do konca meseca maja pobrali, indeksa S&P500 in Dow Jones sta tako zaključila nespremenjeno glede na predhodni mesec, indeks Nasdaq pa je zaključil z 2,05% izgubo.

 

Podoben scenarij se je odvil v Evropi, nemški indeks DAX je pridobil 2,06%, kombinirani Eurostoxx pa je mesec zaključil nespremenjeno. Francoski CAC je izgubil 0,99%, slovenski SBITOP pa je na mesečni ravni zdrsnil za 2,06%.

 

Svoje odločitve namerava zaostriti tudi Evropska centralna banka (ECB). Obrestne mere sicer še ni dvignila, namerava pa to storiti nekoliko prej kot je bilo sprva pričakovano. To naj bi se sedaj torej zgodilo v začetku prvega četrtletja letos. Inflacija v evroobmočju se je iz 7,4% povzpela na 8,1% zato je potreba po urgentnih ukrepih za njeno zajezitev čedalje večja. Bolj agresivna retorika ECB je povzročila rast evra, ki je pridobil 1,82% in se povzpel na vrednost 1,0733 USD za 1 EUR.

 

Nadaljuje se tudi rast cen energetskih surovin. Cena nafte je poskočila za 9,53% na 114,67 USD za sodček, cena naravnega plina pa za 12,44% na 8,145 MMBTU. Še zmeraj trajajoča vojna v Ukrajini pritiska na rast cen energentov, k čemur prispeva tudi uvedba sankcij EU. Prvega junija se je tako EU odločila za 90% zmanjšanje uvoza ruske nafte do konca letošnjega leta. Dodaten faktor, ki vpliva na rast cen nafte je Kitajska, ker so tam odpravili nekatere COVID omejitve, kar bo spodbudilo gospodarsko aktivnost. Borzni indeks v Hong Kongu je mesec maj zaključil v zelenem, in sicer za 1,54%.

 

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (maj 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.