Inflacija nad pričakovanji je prisilila ameriško centralno banko v dvig obrestnih mer za 0,75 odstotne točke, kar je vplivalo na močan zdrs delniških trgov v mesecu juniju. Gre za najvišji posamični dvig obrestnih mer po letu 1994, napovedani pa so še dodatni dvigi.

Agresivna monetarna politika sproža skrbi o morebitnem pojavu recesije v ZDA. V prvem četrtletju so že zabeležili padec BDP v višini 1,6%. Gibanje BDP v drugem kvartalu bo objavljeno v drugi polovici meseca julija in v kolikor bo negativno, bodo ZDA po dveh zaporednih četrtletjih negativnega gibanja BDP tudi uradno v recesiji. Tudi Federal Reserve sedaj priznava, da je recesija možna, vendar vztraja na mehkem pristanku, kar pomeni, da pričakujejo kratkotrajno upočasnitev, ki naj se ne bi razvila v krizo večjih razsežnosti.

Po našem mnenju se FED običajno nagiba k umirjenim stališčem, da ne bi prestrašila kapitalskih trgov, kasneje pa prizna resnost situacije, ko se ta dejansko že odvija. ZDA so tako najbrž že v recesiji, kako huda bo, pa bo še najbolj odvisno od stanja na trgu dela. V kolikor se bodo ameriška podjetja začela odločati za masovna odpuščanja, potem lahko pride tudi do trdega pristanka. Zaenkrat se trg dela dobro drži, stopnja brezposelnosti znaša le 3,6%, kar je pravzaprav najnižje v zadnjih 50 letih.

Osnovna stopnja inflacije, ki ne upošteva učinka rasti cen hrane in energije, se znižuje že drugi mesec zapored – iz 6,5% v marcu, na 6,2% v aprilu in 6% v maju. Kljub temu, da so te številke nad pričakovanji, pa trend vendarle kaže na umirjanje. Splošna stopnja inflacije (ta vključuje tudi učinek cen hrane in energije), kljub temu še zmeraj narašča. To pomeni, da so cene hrane in energije glavno gonilo rasti inflacije. Cene energentov so v zadnjem mesecu sicer začele drseti navzdol. Cena naravnega plina je zdrsnila za 33,41%, cena sodčka surove nafte za 7,77%, posledično pa v ZDA že nekaj tednov upadajo tudi cene goriv na bencinskih črpalkah.

Naša pričakovanja v začetku leta so bila, da se bo inflacija v drugem četrtletju začela umirjati sama po sebi zaradi upadanja potrošnje. Nepričakovana invazija na Ukrajino je inflacijske pritiske sicer začasno okrepila in umiritev rasti cen prestavila za nekaj mesecev, a zdi se da smo morda vendarle dosegli točko preobrata. Če se bo izkazalo za resnično, se bodo tudi pričakovanja o bodočih dvigih obrestnih mer ohladila, kar bi lahko na kapitalske trge v drugi polovici leta znova prineslo nekaj optimizma in to kljub siceršnji grožnji recesije.

Mesec junij je bil sicer praktično vsepovsod obarvan v rdeče. Ameriški indeks S&P500 je izgubil 8,39%, Dow Jones 6,71% Nasdaq pa 8,71%. Velike izgube so beležili tudi evropski indeksi. Nemški DAX je tako zdrsnil kar za 11,15%, kombinirani Eurostoxx za 8,82%, francoski CAC pa za 8,44%. Slovenski SBITOP je v primerjavi s tem izgubil relativno skromnih 2,14% vrednosti. Edini večji kapitalski trg s pozitivnim gibanjem je bila Kitajska, kjer sta odprava covid omejitev in podpora monetarne politike pripomogli k bolj pozitivnemu sentimentu. Indeks Hang Seng v Hong Kongu je tako pridobil 2,08%.

Kljub dejstvu, da se Evropska Centralna Banka pripravlja na prvi dvig obrestnih mer v mesecu juliju, pa je veliko bolj agresivna politika s strani ameriške FED povzročila krepitev ameriškega dolarja, ki je tudi v mesecu juniju tako pridobil 2,34% napram evru in se povzpel na vrednost 1,0482 USD za EUR. K rasti dodatno pripomore še občutek vlagateljev, da dolar predstavlja t.i. »varno zavetje«, kamor se le-ti radi umaknejo v turbulentnih časih. Močan dolar je seveda obenem vplival na negativno gibanje cen plemenitih kovin, zlato je tako v mesecu juniju izgubilo 2,22% in zaključilo pri ceni 1807,30 USD za unčo.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (junij 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.