Julijski gospodarski podatki kažejo na nadaljevanje upočasnjevanja svetovne gospodarske aktivnosti. Inflacija narašča, centralne banke dvigujejo obrestne mere, podatki o rasti BDP pa so negativni.

Indeks potrošniških cen (Consumer Price Index – CPI) v ZDA je junija na letni ravni zabeležil 9,1% rasti, kar je višje od 8,6% rasti v mesecu maju in najvišje v zadnjih štiridesetih letih. Ekonomisti so pričakovali 8,8% rast. Posledično so se okrepila pričakovanja o še bolj agresivnem ukrepanju s strani FED, kar je pomenilo rast dolarja proti evru, ki je za kratek čas celo dosegel pariteto. Po več kot dvajset letih je bil za nekaj časa dolar ponovno močnejši od evra.

Rast BDP v ZDA v drugem kvartalu je znašala -0,9%, kar je precej pod pričakovanimi +0,5%. Negativna rast je bila zabeležena že v prvem četrtletju, in sicer -1,6%. FED je že drugič zapored dvignila obrestno mero za 0,75% na trenutnih 2,5%. Svetla točka ostaja trg dela, kjer vztraja rekordno nizka brezposelnost in vzdržuje nominalno rast plač. Rast realnih plač pa je zaradi visoke inflacije negativna. Kljub temu, da dve zaporedni četrtletji negativne rasti BDP v ZDA pomenita, da je država tehnično v recesiji, pa zaradi močnega trga dela National Bureau of Economic Research najbrž uradno tega še ne bo razglasil.

Kljub tem številkam so ameriški borzni indeksi beležili najboljši mesečni donos v zadnjih dveh letih, še posebej v zadnjih dneh meseca julija, po zaključku sestanka FED. Borzni trgi vedno gledajo naprej in v vrednotenje vključujejo bodoča pričakovanja. Zaradi agresivne politike FED ta pričakovanja že vključujejo zniževanje inflacije in celo zniževanje ravni obrestnih mer. Donos ameriške desetletne državne obveznice je zdrsnil iz 3,017% na 2,67%. Delniški indeks S&P500 je na mesečni ravni pridobil 9,11%, Dow Jones 6,71%, Nasdaq pa kar 12,35%.

Visoka inflacija v evroobmočju je tudi ECB prisilila v prvi dvig obrestnih mer po dobrem desetletju, kar pomeni, da evroobmočje ni več v primežu negativnih obrestnih mer. Rast BDP je sicer v drugem četrtletju pozitivno presenetila, kar pomeni, da je vsaj zaenkrat gospodarstvo relativno odporno na geopolitično dogajanje.

Najpomembnejše vprašanje v Evropi v tem trenutku so zaloge zemeljskega plina. Kljub negotovosti je plinovod Severni tok 1 ponovno odprt po začasnem zaprtju zaradi rednega servisnega intervala. Kljub temu je cena zemeljskega plina do konca meseca močno poskočila, ker je Rusija napovedala določene omejitve v dobavah. Evropska komisija od držav članic pričakuje načrte o zmanjšanju porabe plina za 15%. Tako kot ameriški so tudi evropski borzni indeksi mesec zaključili v zelenem. Nemški DAX je pridobil 5,48%, francoski CAC 8,87%, kombinirani Eurostoxx pa 7,33%. Nekoliko manj, a še vedno pozitivnih 1,7% je pridobil tudi domači borzni indeks SBITOP.

Edini pomembnejši borzni trg z negativnim gibanjem je bila Kitajska. Indeks Hang Seng v Hong Kongu, je denimo zdrsnil za 7,79%. Kitajska se še zmeraj spopada s težavami virusne različice Omikron in posledičnimi zapiranji posameznih velikih mest. Določeni ekonomski podatki sicer kažejo pozitivno sliko, denimo 17,9% rast izvoza, na drugi strani pa negotovost povzroča stanje na tamkajšnjem nepremičninskem trgu.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (julij 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.