Zaradi vztrajno visoke inflacije se je drsenje delniških trgov nadaljevalo tudi v septembru. Splošna stopnja inflacije v ZDA se je sicer spustila že drugi mesec zapored – iz 9,1% v juniju, na 8,5% v juliju in nato na 8,3% v avgustu – a stopnja osnovne inflacije (izključuje cene hrane in energije), znova narašča. Federal Reserve je zaradi tega poudarila svojo zavezanost k dvigovanju obrestnih mer toliko časa, dokler se letna stopnja inflacije ne bo spustila na sprejemljivo raven. Ključna obrestna mera v ZDA je bila tako septembra dvignjena za 0,75 odstotne točke na 3,25%. Gibanje BDP potrjuje, da so ZDA v tehnični recesiji, saj je BDP v prvem četrtletju zdrsnil za 1,6% na medletni ravni, v drugem četrtletju pa za dodatnih 0,6%.

Zahtevani donos 10-letne ameriške državne obveznice se je dvignil iz 3,20% na 3,83%, kar je pomenilo pritisk tako na cene obveznic kot tudi delnic. Delniški indeks S&P500 je septembra izgubil 9,34% vrednosti, Dow Jones 8,83%, Nasdaq pa kar 10,05%, kar je najslabši mesečni donos po COVID padcu marca 2020. Medtem je zrasla vrednost ameriškega dolarja proti evru, in sicer za 2,57% na vrednost 0,9799 USD za 1 EUR.

Tudi delniški indeksi evroobmočja so septembra beležili rdeče številke. Nemški DAX je zdrsnil za 5,61%, kombinirani Eurostoxx za 5,66%, francoski CAC pa za 5,92%. Slovenski SBITOP je utrpel visok 14,78% padec predvsem zaradi zdrsa delnic Petrola in banke NLB.

Potem ko je julija Evropska centralna banka obrestne mere dvignila za 0,5 odstotne točke, je septembra sledil še višji premik, in sicer za 0,75 odstotne točke na 1,25%. Letna stopnja inflacije v evroobmočju je septembra narasla na 10% (avgusta 9,1%), kar je nad pričakovanimi 9,7%. Nadaljevanje vojaškega konflikta med Rusijo in Ukrajino in bližajoča se zima stopnjujeta skrbi zaradi oskrbe z energenti.

Japonski indeks Nikkei je septembra izgubil 7,67%, a je bilo tretje četrtletje skupaj vseeno nekoliko boljše od ostalih razvitih trgov, saj skupna izguba znaša 4,92%. Vendar po drugi strani vztrajno drsi vrednost japonske valute jen. V luči 2,2% rasti BDP in 3% stopnje inflacije Japonska centralna banka vzdržuje monetarno politiko nespremenjeno, za razliko od ostalih centralnih bank razvitega sveta. Hitra dnevna depreciacija lokalne valute je prisilila Ministrstvo za finance v neposredno intervencijo na valutnih trgih, kar je prva taka intervencija po letu 1998. 

V preostanku Azije najšibkejši kapitalski trg predstavlja Kitajska. Kljub izboljšanju industrijske proizvodnje v avgustu se nadaljuje širjenje virusa Covid-19, kar v državi z ničelno toleranco do stopnje okužb pomeni možnost nadaljevanja razmeroma striktnih ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Borzni indeks Hang Seng v Hong Kongu je mesec september tako zaključil s 13,69% padcem.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (september 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.