Leto 2022 je bilo za vlagatelje razmeroma naporno. Pričakovali smo, da bo špica inflacije zaradi počasnejše rasti potrošnje in odpravljanja ozkih grl v dobavnih verigah dosežena že pozno spomladi in se nato postopoma normalizirana do konca leta, a še zmeraj ostaja na višjih nivojih kot leto prej. Invazija ruskih sil v Ukrajini februarja 2022 je nato močno vplivala na makroekonomsko sliko.

Predvsem cene nafte, naravnega plina in prehrambenih surovin so kot posledica vojaškega konflikta nenadoma močno narasle in dodatno pritisnile na naraščajočo inflacijo. Ta je januarja 2022 v ZDA znašala 7,5%, v evroobmočju pa 5,1%. Evropa je zaradi večje odvisnosti od uvoza surovin iz Rusije posledice konflikta močneje občutila, zaradi česar se je večina vlad držav članic odločila za regulacijo cen energentov. Cena sodčka nafte je v marcu denimo poskočila celo na 130,50 USD, čemur je sledila izredna odločitev Mednarodne Agencije za Energijo in nekaterih držav za sprostitev strateških naftnih rezerv, s katerimi so skušali omejiti pretirano rast cen.

V takih okoliščinah je postalo jasno, da se inflacija ne bo spustila dovolj hitro in da bodo morale centralne banke biti bolj agresivne v svojih ukrepih za zajezitev rasti cen, preden le-te poletijo v višave. Ameriška Federal Reserve je obrestno mero marca dvignila za 0,25%, nato maja za 0,50%, zatem junija za 0,75%, čemur so sledili še trije dvigi po 0,75% in nazadnje še enkrat decembra za 0,50%. Konec leta je ključna obrestna mera v ZDA znašala 4,50%. Gre za edinstveno serijo zaporednih dvigov obrestnih mer znotraj enega samega leta. Sledila je tudi Evropska Centralna Banka, in sicer najprej julija dvig za 0,50%, nato septembra in oktobra obakrat za 0,75% in nazadnje decembra ponovno za 0,50%. Končna obrestna mera evroobmočja je tako dosegla 2,50%. Podobne ukrepe so izvedle tudi ostale pomembnejše centralne banke, denimo angleška, švicarska, avstralska in kanadska.

Vrh je Inflacija v ZDA dosegla junija pri letni stopnji 9,1%, kar je najvišje po letu 1981. Do konca leta se je nato malce umirila in zdrsnila na 6,5% letno. Inflacija evroobmočja je vrh dosegla oktobra pri stopnji 10,7%, kar je najvišje po letu 1991, in se nato do konca leta spustila na 9,2%. Tudi v Veliki Britaniji je inflacija poskočila na 11,1% v oktobru in leto nato zaključila pri vrednosti 10,1%. Zaradi nekoliko bolj agresivne politike FED proti ECB se je krepila vrednost ameriškega dolarja. Ta je v letu 2022 proti evru pridobil 5,86% in leto zaključil pri vrednosti 1,0702 USD za EUR. Med septembrom in novembrom je  dolar nekaj časa celo presegal vrednost evra, kar se je nazadnje zgodilo leta 2002, ko je je bilo potrebno za 1 evro plačati 0,9535 dolarja.

Rekordno visoka inflacija in hitenje centralnih bank z dvigi obrestnih mer sta seveda posledično obudila strahove pred recesijo. V ZDA sta bila tako prvi kot drugi kvartal negativna, kar se rasti BDP tiče, vendar uradno recesija še ni bila razglašena, ker stopnja brezposelnosti ostaja rekordno nizka, pravzaprav med najnižjimi po letu 1970. Močan tretji kvartal in najbrž tudi četrti bosta na koncu pomenila, da bodo ZDA leto 2022 zaključile s pozitivno rastjo BDP, vendar ne tako visoko kot leta 2021. Takrat so izredne pomoči razdeljene v času Covid-a povzročile masiven skok potrošnje, kar je skupaj z ozkimi grli v proizvodnji in dobavnih verigah pravzaprav povzročilo začetek inflacijskih pritiskov. Tudi v evroobmočju se pričakuje pozitivna rast BDP, okoli 2%, kar pa je manj od 3,9% rasti v letu 2021.

Kljub temu možnost recesije ostaja resna in je v letu 2022 tudi vplivala na dogajanje na kapitalskih trgih. Ameriški indeks Dow Jones je izgubil 8,78%, S&P500 19,44%, Nasdaq pa 33,10% vrednosti. Evropski kombinirani indeks Eurostoxx50 je zdrsnil za 11,74%, nemški DAX za 12,35% in francoski CAC za 9,5%. Slovenski borzni indeks SBITOP je izgubil 16,46%. Izvlekel se je edino britanski indeks FTSE100 s skromno rastjo v višini 0,91%. Azijski indeksi so leto prav tako zaključili v rdečih številkah, in sicer japonski Nikkei z izgubo v višini 9,37%, hongkonški Hang Seng pa z minus 15,46%.

Največje udarce so občutile delnice iz telekomunikacijskega sektorja, trajnih potrošnih dobrin in informacijske tehnologije. Predvsem hitro rastoče delnice, kot so Amazon, Alphabet, Tesla, Meta in podobne, ki sestavljajo indeks Nasdaq, so doživele največje zdrse. Delnice iz bolj konservativnih panog z ugodnejšimi kazalniki vrednotenj (value stocks) so jo odnesle bolje. Zmagovalec leta so bile definitivno delnice energetskega sektorja z dvomestnimi stopnjami rasti. Zaradi hitrih dvigov obrestnih mer je bilo leto slabo tudi za vlagatelje v obveznice. Daljše ročnosti so beležile višje padce.

Kje se torej nahajamo sedaj in kaj lahko pričakujemo od leta 2023? Če ne bo dodatnih geopolitičnih tveganj, lahko skoraj zagotovo pričakujemo nadaljnje drsenje inflacije še posebej, ko bodo močni inflacijski šoki iz mesecev april, junij in julij 2022 izpadli iz enačbe letnega izračuna inflacije. Do poletja 2023 pričakujem inflacijo v ZDA pri 3% letno, osnovno stopnjo (core inflation) pa pri 4%. Federal Reserve in ostale centralne banke v skladu s tem že upočasnjujejo tempo dvigov obrestnih mer. Ko se bo osnovna inflacija spustila pod nivo ključne obrestne mere FED, se pričakuje tudi prenehanje dvigov obrestnih mer. Posamezni analitiki že celo špekulirajo tudi o morebitnem prvem znižanju obresti konec leta 2023, vendar se sam ne nagibam k temu, ker FED običajno zamuja s svojimi ukrepi.

Bo prišlo do recesije? Da, verjetno tako v ZDA kot v Evropi. Efekt višjih obrestnih mer sicer potrebuje nekaj časa, vendar se bo zagotovo močneje čutil v letu 2023. Vprašanje je bolj, ali bo šlo za trd ali mehak pristanek. Bolj zaželen in s strani centralnih bank tudi ciljan je seveda mehak pristanek. Ta bi pomenil kratko in komaj opazno tehnično recesijo, ki bi jo kot posamezniki komaj občutili. Dejstvo, da trg dela ostaja močan, je spodbudno, čeprav pričakujem, da se bo stopnja brezposelnosti vendarle nekoliko povišala, predvsem v ZDA, kjer je trenutno res rekordno nizka.

Zaenkrat naš cilj ostaja previdnost in alokacija pretežno v bolj defenzivne naložbe, kakršne so osnovne potrošne dobrine in farmacija, ter izogibanje cikličnim sektorjem. Obveznice so danes bistveno bolj atraktivne kot pred letom dni, saj ponujajo višje donose in bodo najbrž iskane s strani tistih vlagateljev, ki imajo raje »safe haven« naložbe. Sektor, ki bo najbrž tudi čutil ugoden vpliv zaradi ekonomske negotovosti, so plemenite kovine.

Srečno in Zdravo leto vam želi ekipa Primorskih skladov.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (december 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.