Leto 2023 so borzni trgi začeli dobro z rastjo tečajev na večini pomembnejših borz. Delno je k temu pripomoglo odpiranje kitajskega gospodarstva po opustitvi politike ničelne tolerance do Covid-a v mesecu decembru. Dodatno hitro upada stopnja rasti inflacije, kar sproža optimistična pričakovanja, da se bližamo vrhu zategovanja monetarne politike. Hkrati z upadanjem inflacije so v januarju upadli tudi pričakovani donosi državnih obveznic. Kanadska centralna banka je dvignila obrestno mero za 0,25 odstotka in najavila pavzo glede nadaljnjih dvigov. Ameriška Federal reserve je 1. februarja prav tako dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotka.

Delnice ameriških izdajateljev so januar zaključile s solidnimi stopnjami rasti. Indeks Dow Jones je beležil 2,83% rast, S&P500 6,18%, tehnološki Nasdaq pa kar 10,68% rast tečajev. Najvišje rasti sta dosegli panogi informacijske tehnologije in trajnih potrošnih dobrin. Rast inflacije v ZDA se umirja že šesti mesec zapored, decembra je upadla iz predhodnih 7,1% na 6,5% letno. Glavna razloga sta nižje cene energije in hrane. Posledično vlagatelji že špekulirajo, da bo Federal Reserve upočasnila in kmalu tudi ustavila dvigovanje ključne obrestne mere. K optimizmu je svoje dodala še razmeroma močna 2,9% rast BDP. Ameriški dolar je po drugi strani v januarju izgubil 1,5% vrednosti proti evru in zaključil mesec pri tečaju 1,0862 USD za 1 EUR.

Zelo visoke stopnje rasti so beležili tudi delniški trgi evroobmočja. Nemški DAX je poskočil za 8,65%, francoski CAC za 9,40%, kombinirani indeks Eurostoxx pa za 9,75%. Najboljša sektorja sta bila ponovno informacijska tehnologija in trajne potrošne dobrine, deloma tudi zaradi odpiranja kitajskega gospodarstva. Gospodarska rast evroobmočja je šibka, na ravni med dvema četrtletjema znaša pičlih 0,1%, kar predstavlja upočasnitev iz 0,3% doseženih v tretjem četrtletju 2022. Tudi v evroobmočju se inflacija pomika navzdol, vendar je v primerjavi z ameriško še zmeraj razmeroma visoka, in sicer je decembra znašala 9,2% (novembra pred tem pa 10,2%). Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je opozorila, da bodo najbrž potrebni nadaljnji dvigi obrestne mere za dosego inflacijskega cilja 2%.

Močno rast so tudi v januarju beležile kitajske delnice. Peking je namreč sprostil ostre omejevalne ukrepe za zajezitev epidemije Covid, ki so bremenili gospodarsko aktivnost v državi vse od leta 2020 dalje. Sentiment vlagateljev so izboljšali tudi državni ukrepi za podporo tamkajšnjemu nepremičninskemu trgu in sproščanje regulatornega pritiska na kitajska tehnološka podjetja. Indeks Hang Seng je zaradi tega v januarju poskočil za 10,42%.

Trg surovin je zaznamoval močan padec cen naravnega plina, in sicer kar za 40% na 2,684 USD/Mmbtu. Nekoliko, za 1,64% je zdrsnila tudi cena teksaške nafte WTI na 79,15 USD za sodček. Zlato je po drugi strani tudi kot odgovor na šibkejši dolar pridobilo 5,66% in mesec zaključilo pri vrednosti 1929,5 USD za unčo.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (januar 2023). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.