Globalni delniški indeksi so v mesecu maju večinoma beležili izgube. A znotraj sektorske porazdelitve je prišlo do očitnih razhajanj v donosih, ki so posledica evforije okoli umetne inteligence. Ta je podkurila tečaje delnic iz tehnološkega sektorja, predvsem proizvajalce polprevodnikov. Na drugi strani je trg surovin pokazal znake šibkosti, zaradi česar so se tudi delnice iz energetskega in surovinskega sektorja znašle med bolj negativnimi.

Trg dela v ZDA ostaja močan, a kaže prve znake ohlajanja. Stopnja brezposelnosti je maja zrasla iz 3,4% na 3,7%, kljub dejstvu, da je neagrarni sektor ustvaril 339.000 novih delovnih mest. Inflacija je na mesečni ravni znašala 0,4%, kar je na letni ravni pripeljalo do manjšega padca iz 5,0% na 4,9%. Če odstranimo volatilne cene energije in hrane, stopnja osnovne inflacije (core CPI) na letni ravni dosega 5,5%. Po pričakovanjih je Federal Reserve maja znova dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 5,25%. Stopnja inflacije in raven obrestnih mer sta sedaj torej praktično izravnani. Posledično se od Federal Reserve na naslednjem sestanku 14. junija pričakuje pavza. Glavna medijska tema v ZDA je bila seveda debata okoli dviga limita državnega dolga. Kot običajno je bil v zadnji minuti dosežen dogovor, ki ga je v prvih dneh junija potrdil tudi ameriški kongres. Negotovost okoli tega dogajanja je kljub temu nekoliko vplivala na delniške trge. Ameriški indeks Dow Jones je v maju izgubil 3,48%, S&P500 ja zaključil z malenkostnim plusom v višini 0,25%, tehnološki indeks Nasdaq pa na krilih entuzijazma zaradi umetne inteligence poskočil kar za 5,8%. Okrepil se je tudi ameriški dolar, ki je proti evru pridobil 3,01% vrednosti.

Borzni indeksi evroobmočja so mesec maj vsi zaključili v rdečih številkah. Nemški DAX je izgubil 1,62%, kombinirani Eurostoxx 3,24%, francoski CAC pa kar 5,24%. Slovenski indeks SBITOP je zdrsnil za bolj skromnih 0,38% in mesec zaključil pri vrednosti 1.224,70 točk.

V nasprotju z nekaterimi predhodnimi poročili so podatki pokazali, da se nemško gospodarstvo ni uspelo izogniti recesiji. Po tem, ko je že v četrtem kvartalu 2022 rast BDP znašala -0,5%, se je to ponovilo še v prvem kvartalu 2023, ko je rast upadla za dodatnih -0,3 %. Največje gospodarstvo evroobmočja je torej tehnično že v recesiji, medtem ko je evroobmočje kot celota v prvem četrtletju letos še uspelo ohraniti minimalno 0,1% rast BDP.

Na pozitivni strani je prišlo v evroobmočju do občutnejšega znižanja inflacijskih številk. V maju je ta upadla iz 7% na 6,1%, stopnja osnovne inflacije brez hrane in energije pa iz 5,6% na 5,3%. To je sedaj približno enako kot inflacijske številke v ZDA. Tudi Evropska centralna banka je maja obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 3,75%, zaradi hitrega zniževanja inflacije pa vlagatelji že pričakujejo bližajoči se konec dvigov obrestnih mer tudi v Evropi.

Negativnim delniškim številkam se ni izognila niti Velika Britanija, kjer je v kotaciji kar precej podjetij iz energetskega in surovinskega sektorja. Angleška centralna banka je dvanajstič zapored dvignila obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke na 4,5%. Obenem je navzgor popravila tudi svoje napovedi pričakovane gospodarske rasti in inflacije. Britansko gospodarstvo je v prvem četrtletju 2023 zraslo za 0,1%, inflacija pa se je aprila spustila iz 10,1% na 8,7%, kar je bilo nekoliko manj od pričakovanj.

Najšibkejši globalni trg v maju je bil Hong Kong. Tamkajšnji indeks Hang Seng je izgubil kar 8,35%. Optimizem vlagateljev iz začetka leta, ko se je Kitajska pospešeno odpirala po prenehanju Covid ukrepov je očitno splahnel. Razočarali so predvsem podatki o pešanju gospodarske aktivnosti in šibkem povpraševanju. Nad tamkajšnjimi finančnimi trgi visi tudi zaostrovanje odnosov med ZDA in Kitajsko glede tajvanskega vprašanja.

Največja izjema na azijskih trgih je bila tokrat Japonska. Gospodarska rast v prvem kvartalu je bila pozitivna kot posledica odpiranja po Covid ukrepih in močnega turističnega sektorja. Kapitalske trge je podprl tudi popravek sentimenta do delnic izdajateljev iz sektorja polprevodnikov. Indeks Nikkei 225 se je prvič po letu 1990 povzpel na raven 31.000 točk. Se pa na drugi strani nadaljuje drsenje japonske valute, saj je 1 ameriški dolar vreden že skoraj 140 jenov.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (maj 2023). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.