Globalni delniški trgi so v juniju večinoma beležili rast in s tem tudi celotno drugo trimesečje letošnjega leta potisnili v pozitivno območje. Največje odstopanje predstavlja Kitajska (in Hong Kong) – indeks Hang Seng je sicer v juniju pridobil 3,74%, vendar je v zadnjih treh mesecih skupaj kljub temu izgubil 7,27%. K temu so, kljub post-Covid odpiranju gospodarstva, prispevali slabši ekonomski kazalniki ter večja previdnost mednarodnih vlagateljev v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti med Kitajsko in ZDA.

Ameriške delnice so trimesečje zaključile pozitivno, večina te rasti je bila dosežena v mesecu juniju. Indeks Dow Jones je mesec zaključil z rastjo v višini 4,54%, S&P500 z rastjo 6,47%, Nasdaq Composite pa je poskočil za 6,59%. Na drugi strani je nekaj vrednosti (-2,08%) izgubil dolar in trgovanje proti evru zaključil v višini 1,091 USD za EUR. Revizija rasti BDP v ZDA v prvem trimesečju tekočega leta je pokazala še višjo 2% letno rast, kot je bilo sprva objavljeno (1,3%). Potem ko je obrestno mero maja dvignila za 0,25 odstotne točke je FED v juniju dvig obresti izpustila. To je prva pavza po januarju 2022, ko je ključna obrestna mera znašala pičlih 0,25% (danes 5,25%). Jerome Powell kljub temu ni izključil nadaljnjih dvigov obrestnih mer v letošnjem letu, kar nekatere vlagatelje že skrbi.

Ameriška stopnja inflacije se je v maju spustila na 4,0% letno (aprila pred tem je znašala 4,9%). Jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije, ob tem kaže bolj trdovratnih 5,3%.  Trg dela v ZDA ostaja močan, število novo-ustvarjenih delovnih mest ostaja visoko, je pa ob tem počasi začela naraščati uradna stopnja brezposelnosti, in sicer iz 3,4% na 3,7%, kar kaže na prve znake obračanja trenda.

Tudi delniški indeksi evroobmočja so mesec junij zaključili v zelenih številkah. Nemški DAX je pridobil 3,09%, francoski CAC 4,25%, kombinirani Eurostoxx pa 4,29%. Slovenski SBITOP se je okrepil za malce bolj skromnih 0,64% na 1.232,57 točk. Evropska centralna banka je junija dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 4,0%. Splošna stopnja inflacije sicer upada tudi v evroobmočju, ko je iz 6,1% zdrsnila na 5,5%. Podobno kot v ZDA pa ostaja težava visoka jedrna inflacija (core inflation), ki se je v evroobmočju junija celo povzpela iz 5,3% na 5,4%. Evroobmočje se po reviziji objavljenih podatkov sedaj tudi očitno nahaja v blagi recesiji. Rast BDP je namreč v zadnjem četrtletju 2022 in prvem četrtletju 2023 znašala -0,1%. Vse oči so sedaj uprte v objavo podatka za drugo četrtletje 2023, po katerem bo jasno, ali je evroobmočje tudi dejansko v recesiji.

Močan pozitivni odboj se nadaljuje pri japonskih delnicah, saj so te junija pridobila kar 7,45% in s tem dosegle 33-letni vrh. V celotnem drugem četrtletju je rast indeksa Nikkei znašala kar 18,36%, a je bila ta rast obenem spremljana z drsenjem vrednosti japonske valute proti ostalim valutam razvitih držav, kot sta evro ali dolar.

Na trgu surovin je blago negativno gibanje zajelo plemenite kovine. Cena unče zlata je denimo zdrsnila za 2,66% na 1.929,4 USD. Močno, kar za 23,48% (na 2,798 USD/Mmbtu) je poskočila cena naravnega plina, kar sicer zgleda veliko, vendar je še zmeraj precej pod ceno izpred leta dni (9,127 USD/Mmbtu). Nafta je pridobila 3,75% in se povzpela na 70,64 USD za sodček.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (junij 2023). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.