Visoka novembrska rast delniških tečajev na borzah je nadoknadila velik del padca predhodnih treh mesecev in pravzaprav prestavlja najvišjo mesečno rast v zadnjih treh letih. Obrat se je začel po objavi podatkov o oktobrski inflaciji (indeks CPI), ki je s septembrskih 3,7% zdrsnila na 3,2%. Objava je močno zvišala pričakovanja, da se inflacija hitro bliža ciljnima 2%, zaradi česar nadaljnji dvigi obrestnih mer ne bodo več potrebni.

Ostali ekonomski podatki so bili mešane narave. Druga ocena rasti BDP v ZDA v tretjem četrtletju je bila popravljena navzgor na 5,2% letno iz 2,1% v drugem kvartalu. Indeks nabavnih managerjev (manufacturing PMI) pa je na drugi strani zaznal krčenje naročil, saj je zabeležil vrednost 46,7. Tudi stopnja brezposelnosti se je malenkost dvignila, in sicer na 3,9%, potem ko je bilo na na novo ustvarjenih le 150.000 delovnih mest, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Trg dela je torej še relativno močan, a začenja izgubljati svoj zagon.

Fokus vlagateljev kljub temu zaenkrat ostaja pri ugibanju o naslednjih korakih Federal Reserve predvsem glede predvidevanja prvega znižanja obrestnih mer. Guverner FED Jerome Powell sicer ostaja odločen, da se zaenkrat o znižanju še ne pogovarjajo. Zahtevani donos za 10-letno ameriško državno obveznico je zaradi pričakovanj o zaključku cikla dvigovanja obrestnih mer zdrsnil iz 5% na 4,33%, to pa je pozitivno vplivalo na delniške trge. Dow Jones je v novembru zrasel za 8,77%, S&P500 za 8,92%, Nasdaq pa za 10,70%. Vrednost ameriškega dolarja je proti evru zdrsnila za 2,93%.

Tudi delnice evroobmočja so novembra močno zrasle, zaradi močnega znižanja inflacijskih številk. Letna inflacija evroobmočja v novembru je znašala 2,4%, v primerjavi z oktobrskih 2,9%. Kot v ZDA je tudi v EU to sprožilo ugibanja o bližajočem se začetku zniževanja obrestnih mer. Vzdušje je nekoliko ohladila objava rasti BDP evroobmočja v tretjem četrtletju, ki z minus 0,1% kaže, da se območje nahaja na robu recesije. Tudi stopnja brezposelnosti v oktobru se je pomaknila malenkost navzgor, na 6,5%. Nemški delniški indeks DAX je kljub temu novembra poskočil za 9,49%, francoski CAC za 6,17%, kombinirani Eurostoxx pa za 7,91%. Slovenski SBITOP je tokrat v rasti nekoliko zaostajal in zabeležil pozitivni mesečni premik v višini 4,32%.

Najnižjo rast med pomembnimi evropskimi razvitimi trgi je beležil britanski indeks FTSE100, ki je pridobil le 1,80%. Inflacija, ki je še septembra v Združenem Kraljestvu znašala visokih 6,7%, se je oktobra močno umirila na 4,6% letno. Kot v prejšnjih dveh primerih je to podžgalo pričakovanja, da je tudi Bank of England zaključila s ciklom dvigovanja obrestnih mer. Rast BDP na britanskem otoku je v tretjem četrtletju dosegla 0%, tamkajšnja valuta funt pa je v razmerju do evra novembra pridobila 0,92%.

Japonski delniški indeks Nikkei je novembra zrasel za 8,52%. Edini pomembnejši delniški trg, ki je tudi novembra imel težave, je kitajski oziroma Hong Kong, kjer prav tako kotira večina kitajskih izdajateljev. Tamkajšnji indeks Hang Seng je denimo izgubil 0,4% na mesečni ravni. Zaostajanje delnic kitajskih izdajateljev je posledica zaskrbljenosti nad šibkim gospodarskim stanjem v državi. Občutek, da stimulativni ukrepi, sprejeti s strani centralnih oblasti, ne bodo dovolj za oživitev stagnacije in nadaljevanje težav na nepremičninskem trgu, slabita sentiment mednarodnih vlagateljev nad kitajskim kapitalskim trgom.

Na trgu surovin je zaradi šibkega povpraševanja prišlo do večjih premikov predvsem pri nafti in plinu. Cena sodčka brent je zdrsnila za 6,25% (na 75,96 USD), cena naravnega plina pa za 21,62% na 2.802 MMBtu. Kot posledica zdrsa vrednosti ameriškega dolarja so se podražila plemenite kovine. Cena zlata je poskočila za 3,15% in mesec zaključila pri vrednosti 2.057,20 USD za unčo.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (november 2023). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.