Leto 2023 je bilo na kapitalskih trgih razmeroma ugodno. Večina borznih indeksov je beležila dvomestno rast, doseženo predvsem v zaletu zadnjih dveh mesecev leta. Ta je posledica pričakovanj, da bodo najpomembnejše centralne banke sveta v letu 2024 začele zniževati obrestne mere zaradi zniževanja medletne stopnje inflacije.

Stopnja splošne inflacije v ZDA se je iz oktobrskih 3,2% novembra spustila na 3,1%. Jedrna inflacija (core), ki je za odločitve Federal Reserve pomembnejša, pa je nekoliko bolj lepljiva in ostaja na nivoju 4% letno. Medletna stopnja rasti BDP je bila medtem popravljena navzdol iz predhodno objavljenih 5,2% na 4,9%. Federal Reserve je na decembrskem sestanku pustila ključno obrestno mero nespremenjeno pri 5,5% z namigom o možnih znižanjih v letu 2024, kar je podžgalo borzni optimizem konec leta.

Indeks Dow Jones je decembra pridobil 4,84%, S&P500 4,42%, Nasdaq pa 5,52%. V celotnem letu 2023 je Dow Jones zrasel za 13,70%, S&P500 za 24,23%, Nasdaq pa za 43,42%. Večina rasti je bila skoncentrirana v veličastnih 7 (Apple, Amazon, Alphabet, Meta Platforms, Microsoft, Nvidia, Tesla), ki v največjih borznih indeksih predstavljajo pomembno utež.

Najpomembnejše vprašanje v letu 2024 bo, kdaj bo Federal Reserve začel zniževati obrestno mero in kolikokrat jo bo znižal. Rast BDP in trg delovne sile ostajata nepričakovano močna kljub dosedanjim dvigom obresti. Vendar moramo večino rasti BDP tretjega četrtletja pripisati rasti poslovnih investicij ter investicij države in lokalnih oblasti, manj pa potrošnji gospodinjstev. Ta je rasla po letni stopnji zgolj 2,5% in se postopoma ohlaja. Mi ocenjujemo, da je bila visoka rast BDP tretjega četrtletja enkraten pojav in ameriško ekonomijo najbrž čaka precejšnja upočasnitev rasti v začetku leta 2024. Pričakujemo, da bo Federal Resrve na to odgovorila šele kasneje, v letu 2024, ko bodo razmere nekoliko bolj jasne.

Borzni indeksi so beležili rasti tudi na borzah v evroobmočju. Nemški Dax je decembra pridobil 3,31%, francoski CAC 3,18% in kombinirani Eurostoxx50 prav tako 3,18%. Tekom celotnega leta 2023 pa je DAX zrasel za 20,31%, CAC za 16,52%, Eurostoxx50 pa za 19,19%. Slovenski indeks SBITOP je decembra pridobil 2,8%, v celem letu pa 19,12%. Le britanski FTSE100 je precej zaostal za temi številkami, saj je v celem letu zrasel za skromnih 3,78%, pa še to je bilo večinoma doseženih z decembrskim skokom v višini 3,75%.

Ker se inflacija tudi v evroobmočju umirja, se tudi od Evropske Centralne Banke (ECB) pričakuje začetek zniževanja obrestnih mer. Za razliko od ZDA pa je gospodarska aktivnost evroobmočja precej šibkejša. Rast BDP v tretjem četrtletju je znašala denimo -0,1% letno, kar pomeni, da evroobmočje v naslednjih mesecih najbrž vstopa v blago tehnično recesijo. Ker je tudi stopnja brezposelnosti višja kot v ZDA, bo ECB najbrž začela zniževati obresti prej, morda že spomladi letos.

Glede na vse povedano pričakujemo v prvi polovici letošnjega leta manjšo konsolidacijo v gibanju borznih indeksov, nato pa rast v drugi polovici leta, ki bi pomenila tudi pozitiven zaključek leta, še posebej, ko bodo dejanska znižanja obrestnih mer vzpodbudila pričakovanja o gospodarskem okrevanju.

V Aziji je japonski borzni indeks Nikkei v letu 2023 zrasel za 28,24%, delnice kitajskih izdajateljev, ki sestavljajo indeks Hang Seng, pa so na drugi strani izgubile 13,82%. Kitajsko gospodarstvo je pod pritiskom zaradi bojazni, da državne spodbude ne bodo dovolj za obuditev ohlajenega nepremičninskega trga. Sentiment vlagateljev do kitajskih delnic se ohlaja, zato se tuji že nekaj časa kapital umika s tamkajšnjega trga. Vlagateljem se zdijo bolj zanimivi trgi kot so Indija, Vietnam in Malezija, ki izkazujejo boljše makroekonomske kazalnike. Ti trgi so se izjemno dobro odrezali že v letu 2023 in se bo to najbrž tudi nadaljevalo.

Ne glede na vse povedano seveda obstajajo dejavniki, ki lahko vplivajo na napovedi. Leta 2020 je denimo prišlo do pojava globalne pandemije, leto 2022 pa je zaznamovala ruska invazija na Ukrajino. Oktobra 2023 se je razplamtel konflikt na meji med Gazo in Izraelom, ki se v zadnjih dneh tednih vse bolj širi na širše območje okoli Rdečega morja in s tem ogorža globalne trgovske poti. Spopad na ukrajinskih tleh še traja, napetosti pa naraščajo tudi zaradi nadzora nad z nafto bogato regijo Essequibo na meji med Venezuelo in Gvajano. Sicer morda manj verjetna, vendar v zraku vseskozi visi tudi kitajska terjatev do priključitve Tajvana. Leto 2024 je tudi volilno leto v ZDA, iskalo se bo novega predsednika in člane kongresa. Vsi ti dogodki utegnejo pomembno vplivati na dogajanje na kapitalskih trgih v letošnje letu.

Do nadaljnjega ostajamo v bolj defenzivnih delnicah, kot so osnovne potrošne dobrine in zdravstvo, in ohranjamo nižjo izpostavljenost cikličnim sektorjem. Zaradi pričakovanj o začetku zniževanja obrestnih mer so na področju naložb s fiksnim donosom trenutno bolj zanimive dolgoročne obveznice.

Veliko sreče, zdravja in uspeha v novem letu vam želimo Primorski skladi, d.o.o., Koper.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (december 2023). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.