Leto 2024 je bilo na globalnih delniških trgih ponovno zelo uspešno, čeprav je bila uspešnost indeksov v veliki meri skoncentrirana v majhnem številu delnic z visokimi utežmi. V mislih imam delnice, ki se ukvarjajo predvsem s področjem umetne inteligence, predvsem na Nvidio in še nekatere druge.

Indeks Nasdaq Composite, ki ga v 60% sestavljajo delnice tehnološkega sektorja, je leta 2024 pridobil visokih 28,64 %. Medtem ko ima Nasdaq Composite 3273 različnih vrednostnih papirjev, samo prvih 5 vrednostnih papirjev predstavlja osupljivih 44% teže celotnega indeksa. Prvih 10 vrednostnih papirjev predstavlja skoraj 60% teže indeksa. To je izjemno visoka raven koncentracije. Teh 10 delnic bo določalo uspešnost indeksa veliko bolj kot preostalih 3263 delnic.

Ena od teh delnic je Nvidia, ki ima 10,47-odstotni delež v indeksu Nasdaq Composite, takoj za Apple Inc, ki ima 12,05-odstotni delež. Nvidia, ki je leta 2024 pridobila 171%, je praktično sama definirala uspešnost celotnega indeksa. Druge komponente indeksa z najvišjimi utežmi so Apple, Amazon, Tesla, Meta, Alphabet (Google) in Broadcom, ki so vse pridobile od 30 % do 108 % v letu 2024. Samo Microsoft (9,98% utež) je preprečil, da bi Nasdaq pridobil še več, prispeval je namreč »le« 12 % rast.

Po drugi strani je indeks Dow Jones Industrials, ki ga sestavljajo predvsem industrijske in finančne delnice, leta 2024 pridobil le 12,88%, saj ni bil deležen vzpona Nvidie (slednja se je Dow Jonesu pridružila šele novembra, ko je zamenjala Intel z bistveno nižjo utežjo). Namesto te so na rast indeksa vplivali predvsem Goldman Sachs, American Express in JP Morgan, od katerih noben ni imel tako močnega vpliva na celotno uspešnost indeksa. Kar 12 od 30 komponent oz 40% delnic, ki sestavljajo indeks Dow Jones, je leto končalo v minusu.

Podobna slika se je zgodila v Evropi. Medtem ko je francoski indeks CAC40 leto končal z minusom v višini 2,15%, deloma zaradi politične negotovosti, je nemški DAX pridobil 18,85%. Vendar pa je bila tudi uspešnost DAX močno izkrivljena in jo je v veliki meri diktirala peščica podjetij, med katerimi tudi največja največja komponenta SAP AG (+69%) pa Rheinmetall (+114%) in Siemens Energy (+320%). Tudi nemškim bankam je šlo dobro. Je pa skoraj polovica od 40 delnic indeksa DAX, predvsem avtomobilskih proizvajalcev, leto končala v minusu. Mediana donosnosti delnic indeksa DAX je bila le okoli 7%, precej pod tehtano povprečno donosnostjo 18,85%. Eurostoxx50, ki predstavlja največja podjetja v vsej Evropi, je leta 2024 pridobil 8,28%, kar po našem mnenju bolje predstavlja dejansko tržno uspešnost brez učinka teh odstopanj.

V bistvu, če kot vlagatelji v svojih portfeljih leta 2024 ne bi imeli podobno velike uteži v tej peščici močno izstopajočih delnic, potem bi verjetno zaostali za splošno rastjo indeksov. Vendar ta efekt deluje v obe smeri, če (/ko) se ti deleži začnejo popravljati. Dejstvo je, da koncentracija donosnosti v največjih delnicah v različnih indeksih ni bila tako visoka že desetletja, če sploh kdaj, in vprašati se je treba, kako dolgo lahko vzdržujejo te ravni. Kot upraviteljem skladov nam je uporaba takšne koncentracije naložb v skladih, ki jih upravljamo ne-intuitivna in celo nevarna – namesto tega imamo raje dobro razpršen in uravnotežen portfelj, ki prinaša enakomerno rast in hkrati omejuje tveganje ob večjih padcih tečajev.

Makroekonomsko gledano se je leto 2024 razpletlo skoraj po pričakovanjih. Svetovna inflacija se je po močni in nujni korekciji navzdol po pandemiji COVID-19 približala ciljni ravni 2% Evropske centralne banke (ECB) in Federal Reserve (FED), kar je obema centralnima bankama omogočilo zniževanje obrestnih mer skozi celotno leto. V zadnji decembrski potezi je ECB svojo obrestno mero ponovno znižala na 3%, FED pa na 4,50%. Vendar je osnovna inflacija zdaj še posebej nestabilna, zlasti v ZDA, kjer je še vedno 3,2% na letni ravni. V evroobmočju zadnjih nekaj mesecev ostaja pri 2,7%.

Posledično je FED že napovedal, da leta 2025 morda ne bo znižal obrestnih mer toliko-krat, kot je bilo pričakovano. To je zadnjih tednih upočasnilo rast borznih indeksov. Tudi izvolitev Donalda Trumpa za naslednjega predsednika ZDA in republikanski prevzem nadzora nad kongresom so imeli mešan učinek. Takoj po volilnem izidu novembra so se trgi pozitivno odzvali s pričakovanji, da bo Trumpov politični program dvignil gospodarsko rast, znižal davke in zmanjšal regulacijo. Zdaj pa Trumpove grožnje z visokimi uvoznimi carinami povzročajo zaskrbljenost, da bi se lahko inflacija znova okrepila, zaradi česar bi FED leta 2025 morda utegnila celo ponovno zvišati obrestno mero.

Kar zadeva rast BDP, je ameriško gospodarstvo ostalo močno z letno rastjo BDP v višini 3,1 %, zabeleženo v tretjem četrtletju. Podatki o trgu dela so pokazali nekaj izkrivljanja zaradi stavk in orkanov. Število zaposlenih izven agrarnega sektorja so je oktobra povečalo za samo 36 tisoč, vendar je temu že novembra sledila rast za 227 tisoč. Na splošno ostaja trg dela v ZDA izjemno odporen s stopnjo brezposelnosti zgolj nekaj nad 4%.

Evroobmočju se je doslej uspelo izogniti recesiji z zadnjo četrtletno rastjo BDP v višini pičlih 0,4%, kljub temu da Nemčija le s težavo beleži pozitivne številke. Čeprav znaša 6,3%, je stopnja brezposelnosti evroobmočja na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Kljub temu je ECB leta 2025 napovedala nadaljnje znižanje obrestnih mer, da bi spodbudila rast. Posledično je dolar pridobil v primerjavi z evrom, zlasti v zadnjih mesecih leta.

Tudi azijski trgi so se v letu 2024 dobro odrezali, denimo japonski Nikkei je pridobil kar 19,22%, pri čemer je jen glede na evro ostal relativno stabilen. Tudi hongkonški indeks Hang Seng je pridobil 17,67%, kar je posledica spodbujevalnih ukrepov kitajskih oblasti, objavljenih septembra. Vendar stalne trgovinske omejitve in tarifne grožnje še naprej obremenjujejo kitajski in hongkonški kapitalski trg.

Na tej točki nekoliko zmanjšujemo našo izpostavljenost tehnološkim delnicam in se bolj osredotočamo na sektorje, ki imajo trenutno privlačnejša vrednotenja, kot sta energetika in farmacija. Po dveh letih močne borzne rasti je čas za bolj previden pristop.

Srečno, zdravo in uspešno novo leto vam želimo vsi na Primorskih skladih.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (december 2024). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.