Donosi evropskih trgov so januarja močno presegli ameriške ob dejstvu, da je novi predsednik Donald Trump najbližjim zaveznikom ZDA zagrozil s carinami, kitajski DeepSeek pa je pretresel delnice, povezane z umetno inteligenco.

Trump je zagrozil, da bo uvedel 25-odstotne carine na mehiško in kanadsko blago, ki bodo začele veljati 1. februarja. V telefonskih pogovorih z odhajajočim kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem in mehiško predsednico Claudio Sheinbaum je sicer tik pred zdajci prišlo do dogovora o odložitvi tarif za mesec dni. Če bodo te tarife uvedene, bodo nedvomno spet navzgor potisnile že tako povišano inflacijo v ZDA in bi lahko označile konec niza znižanj obrestnih mer ameriške centralne banke, kar bi povzročilo počasnejšo gospodarsko rast in potencialno celo krčenje. Posledično je tudi Federal Reserve januarja ohranil obrestno mero nespremenjeno in izjavil, da se s ponovnim znižanjem ne mudi.

Poleg tega bodo ZDA uvedle tudi 10-odstotne carine na kitajsko blago in razmišljajo tudi o uvoznih dajatvah na evropsko blago. Trump je podpisal še izvršilne odredbe o opustitvi Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), izrazil željo, da bi Kanada postala 51. država, zagrozil, da bo prevzel nadzor nad Panamskim prekopom in predlagal uvedbo carin za Dansko, če med drugim ne bo prodala Grenlandije. Da o Elonu Musku in njegovem DOGE (»Department of Government Efficiency«) niti ne govorimo... Recimo samo, da je cirkus v mestu in klovni tokrat niso zabavni.

V drugih novicah je kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek predstavilo model umetne inteligence, za katerega se zdi, da tekmuje z OpenAI-jevim ChatGPT. Šok je bila novica, da jim je to uspelo z bistveno nižjim finančnim vložkom in bistveno nižjo porabo energije. Nenadoma se je skokovita rast ameriških tehnoloških delnic, ki jo je v veliki meri spodbudila medijska prevlada glede razvoja umetne inteligence, spremenila v vprašanje, ali bo na stotine milijard naložb v umetno inteligenco kdaj privedlo do dobička, ki bi bil dovolj velik, da bi upravičil bogato vrednotenje podjetij AI. Po predstavitvi DeepSeeka je Nvidia vodila padec delnic sektorja informacijske tehnologij in v enem dnevu izgubila skoraj 600 milijard dolarjev vrednosti, kar je rekorden padec.

Ameriški indeksi so sicer kljub temu uspeli zaključiti januar v pozitivnem območju, pri čemer je Dow Jones pridobil 4,70%, S&P500 je dodal 2,70%, le tehnološki Nasdaq je zabeležil bolj skromnih 1,64%.

Zaradi negotovosti v zvezi s Trumpovo administracijo, zlasti glede tarif, vlagatelji preusmerjajo svoje naložbe z rastočih delnic (growth stocks) na delnice z ugodnimi vrednotenji (value stocks) in plemenite kovine. Zlato je pridobilo 7,35% in poskočilo na 2.835 dolarjev za unčo, s čimer se je približalo najvišji vrednosti vseh časov, srebro pa je v mesecu januarju pridobilo 10,34%.

Na drugi strani oceana so se evropske delnice odrezale veliko bolje. Nemški DAX je pridobil 9,16%, francoski CAC 7,72% in kombinirani indeks Eurostoxx50 7,98%. Tudi indeks FTSE v Združenem kraljestvu je dodal 6,13%. Resnično zasijal pa je domači SBITOP in dodal 15,29% ter mesec zaključil pri 1.925 točkah. Tudi delnice evropskih proizvajalcev polprevodniške opreme so po novici DeepSeek doživele nekaj nestabilnosti, vendar so mesec kljub temu zaključile z rastjo.

Ker je gospodarstvo evrskega območja v 4. četrtletju 2024 stagniralo, je Evropska centralna banka (ECB) po pričakovanjih znova znižala obrestne mere za četrtino odstotne točke. Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da so gospodarska tveganja usmerjena navzdol glede na naraščajoča trgovinska trenja in šibko zaupanje potrošnikov. Pričakuje se, da bo nadaljnje znižanje obrestnih mer spodbudilo gospodarsko rast v regiji.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (januar 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.