Februarja se je borzno dogajanje odvilo podobno kot januarja, saj so donosi evropskih trgov ponovno presegli ameriške. Ameriški predsednik Trump skoraj vsak dan grozi s carinami različnim državam, nato pa jih podpiše in kmalu zatem spet prekliče, ko se druge države odzovejo s protiukrepi. To povzroča stalno negotovost, ki vnaša pritisk na trge. Poleg tega še naprej nasprotuje desetletjem starim zaveznikom z nenehnimi provokacijami, kakršna je npr., da bi Kanada postala 51. ameriška zvezna država. Globalna zavezništva se spreminjajo in oblikujejo se nova trgovinska partnerstva.

Trumpova administracija je tudi povsem jasno povedala, da je ameriška podpora Ukrajini končana in je šla celo tako daleč, da je zahtevala pravice do ukrajinskih rudnih bogastev v višini 500 milijard dolarjev ter se javno posmehovala ukrajinskemu voditelju med obiskom v Ovalni pisarni. »Mirovni predlog«, ki sta ga spogajali ZDA in Rusija in brez EU in Ukrajine za pogajalsko mizo, je bil hitro zavrnjen, saj je v bistvu zahteval popolno predajo Ukrajine ruskim zahtevam.

V odgovor je EU skupaj z Združenim kraljestvom in Ukrajino organizirala izredni sestanek, na katerem se je zavezala, da bo dramatično povečala obrambne izdatke v Evropi, saj ZDA ne veljajo več za zanesljivega zaveznika. To je povzročilo, da so se delnice evropskih proizvajalcev obrambne tehnike, kot so nemški Rheinmetall, britanski BAE Systems, francoski Thales in drugi, podražile za dvomestne stopnje rasti.

Tovrstno odločanje ameriškega predsednika se očitno negativno kaže tudi v ZDA. Ne morete sprejemati impulzivnih tarifnih odločitev in nasprotovati desetletjem starim zaveznikom brez gospodarskih posledic. Odziv je tako močan, da je 28. februarja Federal Reserve v Atlanti revidiral svoje napovedi za rast BDP v ZDA v 1. četrtletju na 1,5-odstotno krčenje, kar je veliko manj kot 2,3-odstotno rast, ki je bila pričakovana še teden dni prej. Federal Reserve je nenadno spremembo pripisala ameriškemu trgovinskemu primanjkljaju in šibkejši potrošnji. Prišli smo do točke, ko neameričani bojkotirajo ameriške izdelke, vlagatelji pa stavijo na druge trge. Tudi Elon Musk to ugotavlja na neprijeten način, saj prodaja vozil Tesla po vsem svetu pada.

Ameriški borzni indeksi so februar končali v negativnem območju, pri čemer so Dow Jones, S&P500 in Nasdaq Composite izgubili 1,58%, 1,42% oziroma 3,97%. Dolar je ostal skoraj nespremenjen v primerjavi z evrom pri 1,0375 $ / EUR. Evropski trgi so po drugi strani nadaljevali z rastjo, pri čemer je DAX dodal 3,77%, CAC 2,03%, Eurostoxx50 3,34% in britanski indeks FTSE100 1,57%. Evropski finančni sektor je najbolj zrasel, skupaj z obrambnimi podjetji v industrijskem sektorju. Tudi slovenski SBITOP je nadaljeval z močno januarsko rastjo in dodal februarja še 6,32%. Januarska inflacija v evrskem območju se je rahlo povečala na 2,5%, vendar so nadaljnja znižanja obrestnih mer s strani ECB še vedno na mizi.

Najmočnejši trg v februarju je bila Kitajska oz. Hongkong, pri čemer je tamkajšnji indeks Hang Seng pridobil solidnih 13,43%. Poganjal ga je predvsem optimizem glede zmogljivosti umetne inteligence po januarski predstavitvi odprtokodnega modela DeepSeek.

Japonski indeks Nikkei je medtem upadel za -6,1% zaradi zdrsa delnic z veliko tržno kapitalizacijo, zlasti v tehnološkem in izvozniškem sektorju.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (februar 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.