April se je začel s Trumpovo predstavitvijo načrta uvoznih tarif, poimenovanega »Dan osvoboditve«. Nihče ni pričakoval nič dobrega, a le malokdo si je lahko predstavljal, da bo Trump enostransko požgal svetovne trgovinske odnose. Tarife so bile večje in širše zasnovane, kot je bilo pričakovano, in sicer 10-odstotna tarifna stopnja za ves uvoz v ZDA in dodatne, višje »recipročne« tarife za države, s katerimi imajo ZDA visok trgovinski primanjkljaj.

Ironično to pomeni, da ZDA zvišujejo najvišje uvozne tarife za tiste države, od katerih izdelkov so najbolj odvisne – predvsem za države, kjer ameriška podjetja zaradi nizkih stroškov dela svoje proizvodne linije oddajajo zunanjim izvajalcem, kot sta Kitajska in Vietnam, katerih recipročne tarife naj bi znašale kar 46% oziroma 54%. Tudi uvoz iz EU bi bil obremenjen z 20-odstotno tarifo. Nobena država ni bila izpuščena s seznama, razen Rusije ...

Z uvedbo teh tarif Trump dejansko napada ameriška podjetja in potrošnike, saj izdelki postajajo veliko dražji, višje cene pa se prenašajo na končne ameriške potrošnike. To bi povečalo inflacijo, zmanjšalo potrošnjo in potencialno sprožilo recesijo v ZDA.

Odziv na borzi je bil hiter, saj so ameriški indeksi dan po objavi izgubili skoraj 6 %, kar je največji dnevni padec od zloma zaradi COVID-a leta 2020. Na svetovnih kapitalskih trgih se je pojavila tudi skrb, da bi zmanjšanje izvoza v ZDA upočasnilo gospodarsko rast v drugih državah.

Ker so delniški trgi v naslednjih dneh še drseli navzdol in so ZDA očitno spoznale, da napoved trgovinske vojne proti celotnemu svetu morda ni bila svetla ideja, se je Trump odločil, da bo za večino držav prestavil uvedbo carin za 90 dni, medtem ko bodo potekala pogajanja. To je pripomoglo, da so si delnice opomogle. Na mesečni ravni je aprila indeks Dow Jones izgubil 3,17%, S&P 500 0,76%, Nasdaq pa je uspel zaključiti trgovanje z 0,85% plusom. Centralna banka ZDA, Federal Reserve, je obrestno mero ohranila nespremenjeno zaradi zaskrbljenosti, da bi tarife lahko ponovno spodbudile inflacijo.

Ameriški dolar je v primerjavi z evrom izgubil 4,73% in devalviral tudi v primerjavi z večino svetovnih valut – ko imate impulzivnega ameriškega predsednika, ki nepremišljeno izkrivlja svetovno trgovino, vlagatelji običajno preusmerijo svoj denar v zanesljivejša gospodarstva. Šibkost dolarja in negotovosti na trgu sta bili zagotovo dobra novica za zlato, ki je doseglo nov rekord vseh časov, tik nad 3500 dolarji za unčo. Cena nafte pa je zaradi pomislekov glede povpraševanja zabeležila znaten mesečni padec, in sicer kar za 18,56% na 58,21 dolarja za sod.

Tudi evropski borzni trgi so v tem dogajanju nekoliko trpeli, saj je kombinirani indeks Eurostoxx v mesecu aprilu denimo izgubil 1,68%. Nemški indeks DAX je pridobil 1,50%, francoski indeks CAC pa izgubil 2,53%. Slovenski indeks SBI je ostal relativno nespremenjen in je trgovanje zaključil pri 2014,05 točkah.

Med najslabšimi trgi sta bila aprila Kitajska in Hongkong. To pa zato, ker tarife na kitajski uvoz niso bile odložene za 90 dni. Medtem ko je večina držav prosila ZDA, naj odpravijo tarife, se Kitajska ni igrala te igre in se je odločila takoj odgovoriti s proti-tarifami na uvoz iz ZDA, kar je sprožilo stopnjevanje trgovinske vojne. Kitajski izvoz v ZDA je trenutno obdavčen z osupljivimi 145%. To je imelo takojšen vpliv, saj se je število kontejnerskih ladij, ki plujejo proti ZDA, praktično ustavilo. Ladijska pristanišča v ZDA, ki so bila običajno polna do zadnjega kotička, so zdaj dobesedno prazna in kmalu bi lahko imele trgovine v ZDA spet prazne police.

Nenazadnje je bila pred dnevi objavljena prva ocena rasti ameriškega BDP za prvo četrtletje 2025, ki je negativna in znaša -0,3%, kar je bistveno nižje kot +2,4% v zadnjem četrtletju 2024. Popoln vpliv tarif bo viden šele v drugem četrtletju. Če želijo ZDA čim bolj zmanjšati škodo za svoje gospodarstvo, naj prenehajo s to nevarno igro. Med Evropo, Kitajsko, Kanado, Avstralijo, Japonsko in drugimi se že sklepajo novi trgovinski sporazumi, da bi zmanjšale svojo odvisnost od ZDA. Svetovna gospodarska krajina se začenja spreminjati.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (april 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.