Globalni delniški indeksi so maja zrasli, saj so skrbi glede efekta uvedbe tarif malce popustile. ZDA in Kitajska sta se namreč dogovorili o 90-dnevnem zamiku uvedbe carinskih tarif na večino blaga. Kljub temu debata o tarifah še vedno predstavlja vir volatilnosti na trgu, saj je Trump zagrozil s 50-odstotnimi tarifami na EU, ki bi začele veljati 1. junija. Že dan pozneje je nato te tarife ponovno zamaknil na julij. Bolj kot Trump grozi in nato premika uvedbe tarif, manjši je vpliv njegovih nepremišljenih odločitev na trg. Wall Street je celo uvedel izraz »TACO« trgovina (»Trump Always Chickens Out«), saj vsakič prekliče ali zamakne svojo predhodno odločitev.

Medtem je bil Trumpov proračunski zakon ("Reconciliation Bill") odobren v predstavniškem domu in bo nadaljeval pot v senat, vendar morda ne bo potrjen, saj mu zaenkrat nasprotuje zadostno število republikancev. Zakon bi povečal proračunski primanjkljaj in dodal trilijone dolarjev že močno napihnjenemu zveznemu dolgu ZDA. Poleg tega se je ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju 2025 skrčilo za -0,2% letno, kar je padec v primerjavi z 2,4% rastjo v zadnjem kvartalu 2024. Čeprav je to krčenje zelo majhno, se je zgodilo še pred začetkom uvedbe tarif na uvoz kitajskega blaga, zato pričakujemo, da bo v drugem četrtletju prišlo do še močnejšega efekta.

Zaradi naraščajočega primanjkljaja in negativnega gibanja BDP je agencija za ocenjevanje bonitete Moody’s znižala kreditno oceno ZDA z najvišje Aaa na Aa1. Znižanje povpraševanja po ameriških dolarjih je privedlo do povečanja zahtevanega donosa na 10-letne državne obveznice (na 4,40% letno). Kljub temu ameriški trg dela še vedno ostaja močan, inflacija pa je zdrsnila na štiriletno dno 2,3%, kar je ponovno motiviralo Trumpa, da je pozval šefa odbora guvernerjev Federal Reserve k znižanju obrestnih mer. Pritisk na rast BDP in naraščajoči ameriški proračunski primanjkljaj omogočata nekaterim članom FED-razmišljanje o znižanju obrestnih mer. Naše mnenje je, da bi bilo znižanje obrestnih mer resnično primerno, čeprav pričakujemo, da se bo inflacija v ZDA ponovno nekoliko povečala.

Umirjanje skrbi glede carinskih tarif je vendarle dvignilo ameriške trge, pri čemer je indeks Dow Jones pridobil 3,94%, S&P500 6,15%, Nasdaq Composite pa kar 9,56%. Po skoraj 5-odstotnem padcu aprila je dolar ostal praktično nespremenjen glede na evro pri razmerju 1,1348, cena unče zlata pa je prav tako ostala nespremenjena pri 3315 USD. Po aprilskem naglem padcu je optimizem glede popuščanja pri tarifnih pogajanjih nekoliko vplival tudi na dvig cene nafte, in sicer na 60,79 USD za sodček.

Tudi evropski borzni indeksi so maja poskočili. Kombinirani Eurostoxx je pridobil 4,00%, nemški indeks DAX je pridobil 6,67%, francoski indeks CAC pa 2,08%. Slovenski indeks SBITOP je bil v maju najboljši med evropskimi, pridobil je 7,90% in zaključil trgovanje pri 2.173,16 točkah. Letna rast BDP v evroobmočju ostaja nespremenjena pri 1,2%. Čeprav je še vedno nizka, se postopoma izboljšuje, a vprašanje ostaja ali in v kolikšni meri bi lahko potencialne carine vplivale na nadaljevanje rasti. Inflacija v evroobmočju ostaja nizka pri 2,2%.

Japonski indeks Nikkei 225 je pridobil 5,33%. Razpoloženje udeležencev se je izboljšalo na podlagi pozitivnih novic o trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko, kar je omililo skrbi o recesiji. Prav tako je hongkonški indeks Hang Seng pridobil 5,29%, s čimer je povrnil izgubo, nastalo v mesecu aprilu. Čeprav je zamik pri tarifah prinesel olajšanje, se Kitajska še vedno sooča s težavami zaradi šibkega domačega povpraševanja.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (maj 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.