Gibanje globalnih delniških indeksov je bilo junija mešano, pri čemer so evropski indeksi rahlo upadli, ameriški in azijski indeksi pa so pridobili nekaj vrednosti. Novice o tarifah so odmevale na naslovnicah, vendar so bili trgi manj volatilni kot mesec ali dva prej, saj se pričakujejo dodatne zamude pri implementaciji, spremembe in tudi morebitne odpovedi. Najnovejša novica je bila, da bo Trump preprosto poslal pisma različnim državam, v katerih bo navedel, kakšne višine tarif bodo deležne. Države se medtem po svojih močeh trudijo, da bi se izognile eskalaciji trgovinske vojne.

Izrael je medtem napadel Iran, ZDA pa so teden dni kasneje bombardirale iranske jedrske objekte. To je povzročilo, da se je cena nafte za kratek čas dvignila nad 70 dolarjev na sodček, a ker je bilo hitro doseženo premirje, se je cena umirila in je posledično nafta zaključila mesec pri 65,11 dolarjih, kar je 7,11% več kot konec maja.

V ZDA ekonomski podatki na splošno kažejo relativno odpornost, čeprav je BDP v prvem četrtletju padel za 0,5 %. To je bilo posledica višjega uvoza v četrtletju (uvoz v državo je negativna postavka izračuna rasti BDP), do katerega je najbrž prišlo zaradi skrbi glede prihodnjih tarif. Podatki o zaposlovanju kažejo tudi na odpornost trga dela. Skrb glede dolga ZDA se je povečala, ker je bil Trumpov proračunski zakon odobren in bo omogočil, da nacionalni dolg preseže 40.000 milijard dolarjev. V primeru uresničitve bi to pomenilo, da bi se dolžniško razmerja ZDA v primerjavi z BDP povzpela na približno 130 %, kar je precej nad povprečjem Evrope in skoraj dvakrat več kot v Nemčiji. Kljub Trumpovim nenehnim napadom na predsednika FED Jeroma Powell-a je FED znova obdržal obrestno mero na nespremenjeni ravni. Ameriški dolar je medtem izgubil dodatne 3,87% na vrednost 1,1787 USD za evro. Dow Jones indeks je junija pridobil 4,32 %, S&P500 4,96 % in Nasdaq Composite 6,57%, so pa bile te rasti za tuje vlagatelje v veliki meri okrnjene zaradi zdrsa vrednosti dolarja.

Evropski borzni trgi so doživeli zmerne izgube, pri čemer je kombinirani indeks Eurostoxx padel za 1,18%, nemški DAX za 0,37%, francoski indeks CAC pa za 1,11%. Indeks SBITOP v Sloveniji je ponovno presegel druge evropske indekse, saj je pridobil 4,91%. ECB je ponovno znižala obrestno mero za 0,25% na 2,00%, potem ko je splošna inflacija v evroobmočju ostala pri ciljnih dveh odstotkih, jedrna inflacija pa je znašala 2,3%.

Japonski delniški indeks Nikkei225 je junija pridobil 6,64%. Številna japonska podjetja so objavila letne rezultate in napovedi za fiskalno leto 2025. Čeprav so bile napovedi dobička previdne, so se donosi delničarjev skozi povečanje dividend in odkupe delnic znatno povečali. Prav tako je hongkonški indeks Hang Seng v istem obdobju pridobil 3,36%.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (junij 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.