Globalni delniški trgi so julija večinoma rasli zaradi postopnega razčiščevanja nejasnosti glede ameriških uvoznih tarif. Delnice trgov v razvoju so presegle rast delnic na razvitih trgih. Poleg napredka pri trgovinskih pogajanjih je bila rast delniških trgov podprta tudi z objavami rezultatov poslovanja v drugem kvartalu in seveda tudi navdušenjem nad pričakovanim razvojem na področju umetne inteligence.

Optimizem glede potenciala umetne inteligence je vplival predvsem na rast delnic informacijskega sektorja. Nekatere od teh so objavile tudi ugodne rezultate poslovanja. Med ZDA in Kitajsko je prišlo še do dogovora, da lahko določeni ameriški proizvajalci polprevodnikov znova izvažajo najnaprednejšo tehnologijo tudi na Kitajsko, kar je bilo sicer nekaj časa omejeno.

Ameriško gospdoarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 3% (letno) stopnjo rasti BDP. V prvem četrtletju je bila ta stopnja denimo negativna -0,5%, kar je bilo takrat posledica nenadne zaostritve in skrbi zaradi trgovinske vojne. Letna stopnja inflacije se je  junija povzpela iz majskih 2,5% letno na 2,7% letno, kar je najbrž tudi posledica uvedbe tarif. Federal Reserve je pustila obrestne mere v ZDA nespremenjene na 4,5%. Zaradi relativno slabšega poročila s trga dela, objavljenega v juliju, pa naraščajo pričakovanja, da bo FED obrestno mero znižala na naslednjem septembrskem srečanju.

Za 3,15% se je proti evru okrepil ameriški dolar in se povzpel na vrednost 1,1416 USD za EUR. Ameriški delniški indeks Dow Jones je julija pridobil drobnih 0,08%, S&P500 je zrasel za 2,17%, indeks tehnoloških delnic Nasdaq Composite pa za 3,7%.

Nižje stopnje rasti so julija beležili nekateri evropski borzni idneksi, denimo kombinirani Eurostoxx +0,31%, nemški DAX +0,65% in francoski CAC +1,38%. Izjemnih 7,4% je pridobil slovenski borzni indeks SBITOP in s tem znatno presegel donosnost vseh ostalih.

Evropska centralna banka je tako kot ameriška ohranila obrestne mere nespemenjene pri 2%. Predsednica Christine Lagarde je pojasnila, da je ECB najbrž zelo blizu zaključka cikla zniževanja obrestnih mer. Evropska Unija je julija z ZDA dosegla dogovor o 15% stopnji carine na uvoz evropskih izdelkov v ZDA. Delniški trgi so dogovor sprejeli pozitivno, saj je v nasprotnem primeru grozila 30% carina. Evropsko gospodarstvo se je sicer v drugem četrtletju (v primerjavi s prvim)  upočasnilo iz 0,6% rasti  letno na 0,1% letno. Kljub temu je bilo to nekoliko bolje od pričakovanj in bojazni zaradi tarifne negotovosti, ki je spremljala celotno drugo četrtletje.

Pozitiven premik v višini 1,44% je zabeležil tudi japonski delniški trg. Japonska je prav tako dosegla tarifni dogovor z ZDA, kar je spodbudilo rast japonskih izvoznikov. Sentiment se je izboljšal tudi pri kitajskih delnicah po tem, ko so ZDA ponovno sprostile določene izvozne omejitve najnaprednejše procesorske tehnologije. Delniški indeks Hang Seng je tako pridobil 2,9%.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (julij 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.