Delniški trgi v ZDA so septembra zrasli kljub šibkim podatkom o zaposlovanju in bližajoči se zaustavitvi nenujnega financiranja vladnih služb (government shutdown). Po negativnih popravkih podatkov o neagrarnih delovnih mestih junija in julija, ki so znašali osupljivih 250.000 delovnih mest, je bilo novo-ustvarjenih delovnih mest v avgustu le 22.000, kar je bistveno manj od pričakovanih 75.000. Ker je ameriška administracija dejansko zašla v začasno prenehanje delovanja v začetku oktobra, za septembrske podatke torej še ni poročila. Prav tako zaradi zaustavitve rednega dela vlade niso bili objavljeni podatki o inflaciji v ZDA, kar Federal Reserve postavlja v negotovosti glede sprejetja odločitve o obrestni meri. Kljub temu je FED septembra znižal obrestno mero za skromnih 0,25 odstotne točke zaradi naraščajočega pritiska slabšanja podatkov s trga dela.

Robustni poslovni rezultati in ponovno navdušenje nad umetno inteligenco, skupaj s pričakovanji nadaljnjih znižanj obrestnih mer, so septembra poganjali rast ameriških indeksov.  Dow Jones je pridobil 1,87%, S&P500 3,53%, Nasdaq Composite pa 5,61%. Dolar je ostal dokaj stabilen in mesec zaključil pri vrednosti 1,1734 proti evru.

Evropski delniški trgi so septembra večinoma prav tako rasli. Napredovanje sta vodila predvsem finančni in zdravstveni sektor. Delnice bank so bile še posebej podprte zaradi močnih korporativnih zaslužkov. Nemški indeks DAX je sicer nekoliko zaostal, saj je izgubil skromnih 0,09 %, medtem ko je francoski indeks CAC pridobil 2,49 %, kljub političnim viharjem v Franciji. Novi premier Sebastien Lecornu je bil imenovan septembra, potem ko je vlada njegovega predhodnika Françoisa Bayrouja razpadla, ker nekateri člani niso želeli podpreti predlaganega proračuna. Po le 28 dneh na položaju pa je v začetku oktobra že odstopil tudi Sebastien Lecornu.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je izpostavila, da se je skok inflacije med letoma 2022 in 2024 naposled umiril, tveganja za inflacijo pa so trenutno uravnotežena. Indeks Eurostoxx 50 je septembra pridobil 3,33%, medtem ko je slovenski indeks SBITOP poskočil za 3,76% in trgovanje zaključil pri vrednosti 2.504,9 točk, s čimer je prvič od začetka leta 2008 presegel raven 2.500 točk. V Združenem kraljestvu je indeks FTSE pridobil 1,78%, medtem ko je britanski funt izgubil 0,84% v primerjavi z evrom.

Japonski borzni trg je septembra ponovno zrasel, pri čemer je indeks Nikkei 225 pridobil 6,17%. Japonski predsednik vlade Shigeru Ishiba je odstopil, konservativna japonska političarka Sanae Takaichi pa je potencialna kandidatka za prevzem oblasti. Če bo izbrana, bi bila prva ženska predsednica vlade na Japonskem. Njena glavna skrb je inflacija, ki jo želi znižati, hkrati pa se zavzema proti dvigu obrestnih mer. Delnice v Hongkongu so prav tako precej poskočile, saj je indeks Hang Seng v septembru porasel za 7,09 %, kar so spodbudila trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko ter znižanje obrestnih mer FED.

Cena unče zlata je v septembru poskočila za 10,28% in dosegla nov rekord tik pod 3.900 dolarjev, ob pričakovanjih nadaljnjih znižanj obrestnih mer s strani FED in negotovosti zaradi možnosti ponovnega naraščanja trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko. Po drugi strani so terminske pogodbe za nafto Brent upadle za 2,49%, saj bi eventualna obnova trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, dvema največjima potrošnikoma na svetu, lahko negativno vplivale na povpraševanje, medtem pa namerava združenje držav proizvajalk OPEC+ povečati proizvodnjo, kar povzroča zaskrbljenost zaradi potencialne prekomerne ponudbe.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (septmber 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.