Oktober je bil na delniških trgih večinoma pozitiven, čeprav ga je zasenčila začasna ustavitev financiranja in posledično delovanja ameriške zvezne vlade, ki se je začela 1. oktobra. Zapora je trajala ves mesec in se nadaljevala v november, pri čemer več kot 650.000 zveznih zaposlenih ni prejelo plačila, ključne javne storitve pa so bile prizadete po vsej državi. To je povzročilo tudi zamude pri objavi podatkov, zlasti iz Urada za statistiko dela, ki spremlja slabšanje stanja na ameriškem trgu dela in inflacijo ter druge podatke.

Zaradi pomanjkanja teh podatkov Federal reserve težje krmari monetarno politiko. Kljub temu drugi razpoložljivi podatki krepijo pričakovanja, da bo do konca leta 2025 izvedeno še eno znižanje obrestne mere. FED je konec oktobra že drugič zapored letos znižal obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 4,00 odstotke. Zadnja letošnja odločitev bo sprejeta 10. decembra.

Ameriški delniški trgi so oktobra nadaljevali rast kljub negotovosti trgovinskih vojn in znakih napetosti na kreditnih trgih, saj so solidni korporativni dobički nudili zadostno podporo. Indeks Dow Jones je pridobil 2,51%, S&P 500 2,27% Nasdaq Composite pa 4,70%. Dolar se je malce okrepil, pridobil 1,6 % in mesec zaključil pri vrednosti 1,1536 proti evru.

Evropska centralna banka (ECB) je bližje zaključku svojega cikla popuščanja obrestne mere, saj je inflacija le nekoliko nad ciljno stopnjo 2%. Obrestna mera zato do nadaljnjega ostaja nespremenjena. Nemški indeks DAX je izmed evropskih najbolj zaostajal, pridobil je le skromnih 0,32%, medtem ko je francoski indeks CAC pridobil 2,85%, kombinirani indeks Eurostoxx 50 pa je zrasel za 2,39%. Slovenski indeks SBITOP je izgubil nekaj letošnjega visokega donosa in padel za 1,08% ter zaključil mesec pri vrednosti 2.477,73 točk. Britanski indeks FTSE je poskočil za solidnih 3,92%, medtem ko je funt proti evru upadel za 0,48%.

Največjo rast pa so tokrat beležile delnice japonskih izdajateljev, indeks Nikkei  je namreč narasel za osupljivih 16,64%, predvsem zaradi izvolitve konservativne japonske poslanke Sanae Takaichi za prvo japonsko žensko predsednico vlade.

Cena unče zlata je sredi meseca dosegla nov rekord na 4.200 USD, kmalu zatem pa doživela pomembno korekcijo, približno 6 odstotkov v enem samem dnevu, kar je najvišji dnevni padec v več kot desetletju. Kljub dinamičnemu dogajanju je zlato v oktobru pridobilo 3,18% in zaključilo pri 3.996,5 dolarja na unčo.

Ne glede na dogajanje je mesec oktober zaznamovala vztrajnost kapitalskih trgov. Delnice so se gibale v pozitivno smer kljub odsotnosti odločilnih makroekonomskih podatkov, kar kaže da so se bili vlagatelji pripravljeni osredotočiti predvsem na dobičke in spregledati kratkoročno negotovost. Vendar pa visoka vrednotenja in s tem povezana tveganja zahtevajo določeno mero previdnosti.