November 2025 je zaznamovala povišana volatilnost, saj so se delniški trgi spopadali z rekordno dolgo, 43 dni trajajočo, prekinitvijo delovanja ameriške vladne administracije. Prav tako so se spreminjala pričakovanja glede ukrepanja Federal Reserve (FED). Od 12. do 20. novembra je indeks S&P 500 padel za 4,5 %, saj je zaprtje vlade zameglilo objave gospodarskih podatkov, razpoloženje potrošnikov pa je padlo na skoraj rekordno nizke ravni. Raziskava Univerze v Michiganu je pokazala, da 71 % anketirancev pričakuje rast brezposelnosti, medtem ko je odsotnost rednega mesečnega poročila o plačah povečala negotovost. Vendar pa so zatem trgi od 20. novembra do konca meseca dosegli močno okrevanje v višini 4,77 %, saj so vlagatelji okrepili upanje v decembrsko znižanje obrestnih mer FED, kljub pomanjkanju podatkov. Indeks S&P 500 je torej od začetka do konca meseca, kljub vmesnim nihajem, zabeležil skromno 0,13% rast.

Tehnološki velikani »Magnificent 7« so zabeležili 1,12-odstotni upad, kar odraža zadržke vlagateljev v tehnološkem sektorju. Tudi tehnološki indeks Nasdaq Composite je zdrsnil za 1,51%. Gibanje donosov sektorjev se je novembra dramatično premaknilo v korist obrambnih in defenzivnim imen ter delnic z izrazito ugodnimi fundamentalnimi kazalniki vrednotenj. Vodilni je bil sektor Zdravstvena oskrba z impresivnim 9,29-odstotnim skokom, sledili so Surovine in materiali (+4,35%), Osnovni potrošniški izdelki (+4,05%) in Energija (+2,63%).

Delnice družb z nizko tržno kapitalizacijo (small-caps) so prekašale delnice družb z visoko tržno kapitalizacijo (large-caps), pri čemer je indeks Russell 2000 pridobil 0,96%. Medtem je tradicionalni indeks Dow Jones Industrial pridobil zmernih 0,32%. 10. decembra je sledilo zadnje, tretje letošnje znižanje obrestne mere v ZDA za 0,25 odstotne točke.

Evropska centralna banka (ECB) bo imela decembra še eno srečanje kjer se pričakuje, da bo obrestna mera ostala pri 2,00 %, saj inflacija ostaja le nekoliko nad ciljno stopnjo 2%.  Stopnja brezposelnosti v evroobmočju se je zvišala na 6,4 %, kar je najvišja raven od julija 2024. Nemški indeks DAX je novembra zdrsnil za -0,51%, medtem ko je francoski indeks CAC ostal praktično nespremenjen, kombinirani indeks Eurostoxx 50 pa je zabeležil skromen porast za 0,11%. Slovenski indeks SBITOP je izgubil delček svoje visoke letošnje rasti, saj je zdrsnil za 1,97% in trgovanje konec meseca zaključil pri vrednosti 2.428,99 točk. V Združenem kraljestvu je indeks FTSE prav tako ostal nespremenjen, medtem ko je britanski funt pridobil skromnih 0,10% v primerjavi z evrom.

Japonski delniški indeks Nikkei je upadel za 4,01% po tem, ko je oktobra pridobil osupljivih 16,64%, in je s tem nekoliko znižal svojim impresivni dosežek. Japonski jen je prav tako oslabil na 181,11 jenov za evro. Indeks Hang Seng v Hongkongu je izgubil zmernih 0,18 %, saj se ZDA in Kitajska še naprej prepirata o medsebojni trgovini, medtem ko je rast kitajskega BDP upadla na 4,8% letno, kar je pod ciljno rastjo 5% letno. Tako kitajska poraba kot trgovinska vprašanja zavirajo rast azijske velikanke.

Zaradi pričakovanega in tudi realiziranega znižanja obrestne mere FED je vrednost zlata ostala močna in pridobila 6,47% na 4.254 USD za unčo, kar je v bližini svojega najvišjega doslej doseženega nivoja. Impresiven 18,69% skok pa je medtem dosegla cena srebra in s tem, vsaj novembra, prevzela sijaj in medijsko pozornost.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (november 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.