December 2025 na trgih

Čeprav so globalni trgi leta v letu 2025 v splošnem rasli, so azijski in predvsem evropski trgi močno presegli ameriške. Kljub dejstvu, da so ameriški indeksi dosegli zgodovinske vrhove ob koncu leta, je več dejavnikov privedlo do prekinitve ameriške prevlade, zlasti šibkejši ameriški dolar, deloma pa tudi privlačne vrednosti zunaj ZDA in rotacija nekaterih vlagateljev stran od ameriških tehnoloških delnic. Na splošno so delniške trge podpirali tudi solidna rast dobičkov, sproščanje inflacijskih pritiskov in pričakovanja, da bodo glavne centralne banke, zlasti ameriška Federal Reserve v letu 2026 nadaljevali z zniževanjem obrestnih mer.

Glavna novica leta so bile seveda Trumpove carinske tarife, objavljene v začetku marca in so povzročile strm, a kratkotrajen enomesečni globalni popravek. Kmalu pa je postalo kristalno jasno, da Trumpove odločitve niso zanesljive. Po več povišanjih, znižanjih, zamudah in novih grožnjah s tarifami so njegove odločitve postale bolj dejanja iz osebnih zamer ali kot odziv na politične kritike. Odločitve o tarifah so bile prav tako sprejete brez odobritve kongresa in utemeljene kot »nujne za nacionalno varnost«. Enako opravičilo Trump zdaj uporablja za uveljavljanje pravice nad Grenlandijo ali za ugrabitev venezuelskega predsednika Madura.

Ko je bil Trump januarja 2025 inavguriran kot 47. predsednik Združenih držav, je bilo precej predvidljivo, da bo začel nastajati kaos, kot v njegovem prvem mandatu. Dolar se je oslabil za razmeroma visokih 13,5 % v primerjavi z evrom. Zlato je začelo prevladovati na naslovnicah, saj so mednarodne centralne banke nadaljevale z diverzifikacijo svojih rezerv, delniški skladi vezani na naložbe povezane z zlatom pa so beležili močne prilive. Carine in druge geopolitične negotovosti so leto 2025 povzdignile med izjemno donosne za cene plemenitih kovin kamor se vlagatelji obračajo kot obliki varnega zavetja. Zlato je redno dosegalo nove rekorde in skozi leto doseglo 66-odstotni donos do cene 4.400 dolarjev za unčo. Še več, celo 166-odstotni donos je dosegla cena srebra.

Čeprav je Dow Jones v letu 2025 pridobil 13%, S&P500 16% in Nasdaq 20%, je bila večina teh donosov nevtralizirana zaradi izgube vrednosti dolarja. V evrih je indeks Dow Jones celo upadel za 0,4%, kljub temu da je dosegel rekordno višino v dolarjih. V evrih je bila rast S&P500 zmanjšana na samo 2,6%, rast Nasdaqa pa na 5,9%. Leto 2025 je bilo prvič v dvajsetih letih, da je S&P 500 predstavljal najslabše delujoči borzni trg izmed pomembnih razvitih.

Za primerjavo je nemški DAX v letu 2025 pridobil 23%, britanski FTSE pa 21,5%, kar je občutno preseglo ameriške indekse. Ena izmed najbolj uspešnih držav pa je bila Slovenija, kjer je indeks SBITOP v letu 2025 poskočil za osupljivih 50%.

Na azijskih trgih je hongkonški indeks Hang Seng merjeno v evrih pridobil 12,4 %, japonski indeks Nikkei pa 11,6%, kljub temu da je jen izgubil 13% v primerjavi z evrom. Napredek doma izdelane kitajske umetne inteligence je okrepil tehnološki sektor, medtem ko so prizadevanja za diverzifikacijo trgovinskih odnosov pomenila, da je bil kitajski izvoz relativno odporen na uvedbo ameriških carin. Na Japonskem so upanja za nadaljnjo reflacijo pridobila zagon z izvolitvijo premierke Takaichi, pri čemer so trgi verjamejo v verjetnost večanja vladne porabe.

Makroekonomsko so ZDA zabeležile zmerno rast BDP, vendar se obenem trg dela ustavlja, stopnja brezposelnosti pa se počasi a zagotovo dviga proti petim odstotkom. Do konca leta je Federal Reserve trikrat znižal obrestno mero za 0,25 odstotne točke, saj se zaskrbljenost glede trga dela povečuje. Pričakujejo se nadaljnja znižanja obrestnih mer FED-a v letu 2026. Evropska centralna banka je poleti 2025 prenehala z zniževanjem obrestne mere, saj je inflacija na ciljni ravni dveh odstotkov. Tudi območje evra je imelo pozitivno rast BDP, kar kaže nadaljnje izboljšanje, a je še vedno zmerno, med enim dvema odstotkoma letno. Za razliko od ZDA je makroekonomska slika evro-območja veliko bolj stabilna in to kljub Trumpovim tarifam.

Eden redkih negativnih razvojev leta 2025 je bila cena nafte, ki je decembra zaradi presežne ponudbe celo padla pod 60 dolarjev na sodček. Pri nas to ocenjujemo kot priložnost za nakup, pričakujoč postopno okrevanje, saj se predvideva da bo OPEC+ zaustavil nadaljnje povečanje proizvodnje. Poleg tega se bodo geopolitična tveganja nadaljevala in krepila tudi v letu 2026 (Venezuela, Iran, Rusija...). Prav tako pričakujemo, da se bo farmacevtska industrija postopoma obrnila navzgor, saj sektor zaostaja v rasti vse od konca pandemije COVID, zaradi česar so trenutne vrednotenja razmeroma privlačna. Kar se tiče delnic povezanih z umetno inteligenco pa postaja vse težje izbirati zmagovalce, pojavljajo se namreč vprašanja, ali se bodo ogromne naložbe v AI dejansko obrestovale, vrednotenja v sektorju pa so tudi že zelo visoka. Samo dve izmed »Velikih sedem« tehnoloških podjetij sta denimo v letu 2025 presegli donos indeksa S&P 500.

V celoti gledano je bilo 2025 še eno uspešno leto, kljub nezaželenemu kaosu zaradi Trumpovega predsedovanja. Vsi skladi v upravljanju Družbe za upravljanje Primorski skladi d.o.o. so v koledarskem letu 2025 dosegli dvomestne donose, pri čemer sta sklada PSP Modra Linija in PSP Živa celo presegla 20% donos. Kljub temu pa ocenjujemo, da bodo donosi v letu 2026 bolj zmerni, pri čemer pričakujemo splošne donose med 5 % in 10 %, saj zasledujemo bolj previdno naložbeno strategijo s povečano težo v delnicah, ki izkazujejo ugodna vrednotenja z atraktivnimi dividendnimi donosom.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (december 2025). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.