Marca je prišlo do močne borzne korekcije, ko so Združene države Amerike in Izrael na zadnji dan februarja sprožile napad na Iran z bombardiranjem vojaške infrastrukture in drugih ciljev. V odgovor je Iran poslal drone nad ameriške baze v okoliških državah Zaliva in druge cilje ter zaprla ozki Hormuški preliv med Perzijskim in Omanskim zalivom. Približno petina svetovne oskrbe z nafto poteka skozi to ožino. Borzna reakcija je bila takojšnja, saj so cene nafte poskočile. Terminske pogodbe za surovo nafto WTI so v mesecu dni zrasle več kot 60%, iz 62 na preko 100 USD za sod, v nekem trenutku celo dosegle  112,95 dolarja za sod.

Delniški indeksi so bili skozi ves mesec volatilni zaradi nasprotujočih si novic, te so na eni strani spodbujale upanje na mirovna pogajanja in premirje, na drugi strani pa to upanje takoj zatem rušile, saj ni jasnega obeta, kdaj bi se konflikt lahko končal. Ko je bilo napovedano dvotedensko premirje, je trajalo vsega nekaj ur, saj je Izrael kmalu zatem izvedel močan napad na Libanon. Čeprav je Trump prosil zaveznike iz NATA za pomoč pri ponovnem odpiranju Hormuškega preliva, so doslej vsi zavrnili sodelovanje v tej neusklajeni vojaški operaciji.

Borzni indeksi so marec sklenili vsi globoko v rdeči coni. V Evropi so indeksi DAX, CAC in Eurostoxx izgubili 10,30%, 8,90% in 9,26%. Prav tako je slovenski SBITOP izgubil 7,73%, britanski FTSE pa 6,73%. V ZDA so indeksi Dow Jones, S&P500 in Nasdaq Composite zdrsnili za 5,38%, 5,09% in 4,75%, vendar je dolar obenem pridobil 2,21% (na vrednost 1,1553 USD/EUR). V Aziji je Nikkei izgubil visokih 13,32% (pred tem je februarja po rezultatih volitev poskočil za 10,37%), hongkonški indeks Hang Seng pa 6,92%. V celotnem mesecu so vsi industrijski sektorji ustvarili izgube, razen energetskega sektorja, kar je seveda posledica rasti cen nafte.

Delni razlog za krepitev USD lahko iščemo v strahu pred inflacijo, ki je po zadnjih dogodkih kar upravičen. Leto se je začelo ugodno ob podpori dobrih gospodarskih dejavnikov. Kljub šibkemu trgu dela je inflacija upadala, potrošnja je bila stabilna in pričakovalo se je, da bo Federal Reserve leta 2026 še znižala obrestno mero. Vendar bo skok cene nafte verjetno ponovno povzročil rast inflacije in zamaknil nadaljnje znižanje obrestnih mer, hkrati pa negativno vplival na gospodarsko rast, kar ustvarja možnost pojava stagflacije. Tudi če bi se vojna v Iranu končala jutri, bo škoda na rafinerijah in drugi infrastrukturi v Zalivu zmanjšala proizvodnjo in potrebni bodo meseci, da se ta vrne na prejšnjo zmogljivost. Pričakujemo lahko torej dlje časa povišane cene energentov in le upamo, da se situacija v regiji ne bo dodatno zapletla.

Inflacijska grožnja, ki jo povzročajo višje cene nafte, je zameglila tudi sliko glede potez Evropske centralne banke. Februarja je denimo predsednica Christine Lagarde povedala, da je inflacija »na dobrem nivoju«. Obrestne mere so bile nato po marčevskem zasedanju ECB nespremenjene, vendar je Lagardejeva dejala, da lahko ECB obrestne mere zviša »na katerem koli zasedanju«, če bi višje cene energije ogrozile stopnjo inflacije. Letna inflacija v območju evra je bila marca 2,5%, v februarju pa 1,9%.

Marca je Japonska centralna banka pustila obrestne mere nespremenjene pri 0,75%, kot je bilo pričakovano, a je opozorila, da višje cene energije pritiskajo na rast inflacije. Japonske delnice so marca doživele večje pocenitve. To je bilo predvsem zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energije in skrbi glede dobave nafte in plina iz arabskih držav ,od katere je Azija precej odvisna.

Tudi plemenite kovine so doživele močno korekcijo iz februarskih rekordov, pri čemer je zlato izgubilo 10,85% srebro pa upadlo za kar 19,69%.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (marec 2026). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.